Dežela Vikingov

Islandija (7)

V 9. stoletju so deželo naselili keltski menihi, potem so prišli Vikingi, ki so tam vladali do 1264. V Pingvellirju – najstarejšem parlamentu na svetu, ki leži natanko med »Evropo in Ameriko« –, so sami odločali o svoji usodi. Potem pridejo Danci in Norvežani, ki so deželo izropali, dopustili kugo, lahkoto in epidemije. 19. stoletje pa je tudi pri Islandcih vzbudilo željo po neodvisnosti, ki so jo od Danske dokončno izborili 17. junija 1944.

Vsak osvajalec v deželi izropa tisto, kar je dostopno. Vikingi so izsekali les. Ne moremo reči, da gozda danes ni, a ga je zelo malo. Za njihove potrebe ga je naplavilo morje. Tradicionalne hiše so obdane z zemljo, kamenjem in prekrite s travo. Prst je dober izolator, in če je lesa malo, se znajdeš s tistim, kar imaš. Bustarfell je ena takih kmetij, kjer so ljudje živeli že od 16. stoletja dalje. Zadnja družina je v hiši, ki je bila že razglašena za muzej, živela še do 1960. V taki hiši je bilo 24 prostorov. Tam so dočakali vse: rojstvo, poroko in smrt. Razdalje so velike in pomoči ob bolezni, porodih praktično ni bilo – preprosto so pomrli. Leta 1537 je v deželo prišel protestantizem, ki se je ohranil do danes. Ljudje pravijo zase, da so slabi verniki, da gredo zagotovo k maši le ob pogrebih.

Vsak osvajalec pa v deželi pusti tudi kaj dobrega in Vikingi so jim zapustili sage. Pisali so o naselitvi, slavnih možeh preteklosti, tistih, ki jih je izločil zakon, vojščakih in pesnikih, kmetih in popotnikih. O tem pišejo tako prepričljivo, da stopajo Vikingi, ki so izumrli pred davnimi stoletji, še danes popotniku pred oči.

Dan neodvisnosti sva dočakala na severu v Akureyriju. Fakulteta je imela svečano podelitev diplom, otroci so bili oblečeni v narodne noše. Zastave so bile povsod, zataknjene na otroških vozičkih, za avtomobilskimi stekli, celo na pokopališču so bile v vazah med umetnimi rožami. Sledil je svečan mimohod z godbo, pozdravom snežne kraljice in zabava z glasbo do jutranjih ur. Kar mi je padlo v oči, je bilo veliko zastav in narodnih noš. Pri nas ob dnevu državnosti večinoma mislimo, kam bomo šli na dopust ...

In tako se je najino popotovanje po Islandiji končalo. Popolnoma me je prevzela – drugačna narava, mir, nobene gneče, ni vročine. Prebrala sem kar nekaj njihove književnosti, najbolj popularen je Sijon (Fant, ki ga ni bilo, Modra lisica). Film Ovna čudovito prikazuje deželo, svetovno znana islandska pevka pa je Björk.

Še bi šla.

(Konec)