Gibraltar: multikulturni klopčič pod pečino

Jesenski pobeg v Andaluzijo (2)

Na skrajnem robu španske obale je Gibraltar, uradno čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Tako imenovana Gibraltarska vrata povezujejo Atlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko, katere rob je ob lepem vremenu moč videti s prostim očesom.

Čeprav leži na le slabih sedmih kvadratnih kilometrih, ima Gibraltar svoje letališče, čez njegovo pristajalno stezo pa vodi edina cesta, po kateri pridemo v mesto. V mestu živi okoli trideset tisoč prebivalcev, po izvoru najrazličnejših narodnosti. Sicer so tesno povezani s Španijo, a vztrajajo pri lastni suverenosti: imajo lastno vlado, le področja obrambe, zunanje politike in notranje varnosti so v pristojnosti Velike Britanije. Leta 2002 je tako na referendumu, ki se ga je udeležilo devetdeset odstotkov vseh prebivalcev, 99 odstotkov udeležencev glasovalo za ohranitev posebnega statusa. Radi rečejo, da Gibraltar pod Združeno kraljestvo spada dlje, kot so ZDA samostojne.

Za vstop v mesto, v katerem je uradna govorica angleščina, kjer lokali vabijo na »fish and chips« (ocvrte ribe in krompir) in angleški čaj in kjer vas takoj za carinskim uradom preseneti tradicionalna londonska rdeča telefonska govorilnica, potrebujete osebni dokument. Za pot do centra se je, peš ali z avtomobilom, treba odpraviti čez letališko stezo. Na ulicah je živahno, kot bi bilo vse mesto ena sama velika nakupovalna četrt, ki se ob robu, pri morju, zaključuje z verigo hotelov in marin. Zaščitni znak Gibraltarja so opice, ki živijo na prostosti; verjetno so jih prinesli iz Maroka, zdaj pa imajo za dom impozantno strmo pečino, ki kraljuje nad Gibraltarjem in mu daje njegovo najbolj znano podobo, Gibraltarsko skalo (The Rock).