Pepelka na obisku v Radomljah
Po uspehu uprizoritev muzikalov Moje pesmi, moje sanje in Annie se je ista kreativna ekipa odločila, da na odrske deske pripelje Pepelko, brezčasno zgodbo o preobrazbi preprostega dekleta v princeso. Vlogo Pepelke in princa so zaupali Tjaši Hrovat in Urošu Steklasu, za režisersko palico pa je ponovno prijel Nejc Lisjak, ki ga v muzikalu prepoznamo tudi v vlogi mačehe.
Za Nejca Lisjaka bi lahko rekli, da je izjemen, saj daje občutek, da ni izziva, ki se ga ne bi lotil. Poje, prevaja, režira, igra. Z veseljem nam razloži: »Pepelka je vsem dobro znana zgodba in tale različica muzikala je skriti dragulj med klasičnimi muzikali. Napisan je bil leta 1957 in v njem je igrala Julie Andrews, ki jo vsi dobro poznamo tudi iz muzikala Moje pesmi, moje sanje, pa tudi avtorja sta ista. In po Mojih pesmih, mojih sanjah ter Annie smo se odločili, da se vrnemo na klasičen repertoar izpred leta šestdeset. Pepelka se nam je zdela dober izziv zaradi bogate vsebine, ki je danes v bistvu ponovno aktualna; in tudi zaradi kostumografije in scenografije, saj tu vedno znova lahko odkrijemo nekaj novega. Je posebna dogodivščina. Radi imamo klasične muzikale, je pa tudi velik izziv, do kam lahko premikamo meje znotraj dogajanja in ostanemo še vedno v okvirih ter naredimo iz vsega nekaj čarobnega in posebnega.« In glede na videno v dveh urah, Pepelka je namreč predpremiero in premiero doživela konec tedna na odru Kulturnega društva (KD) Radomlje, lahko publika v njej resnično uživa. Pepelka zadosti visokim pričakovanjem in tudi nasmeje. Glavna zaslužna, da je muzikal ugledal luč sveta, sta KD Ihan in KD Mlin Radomlje.
Lisjak še razloži, da so se pri prevodu scenarija morali držati originala, saj so jih omejevale avtorske pravice. Muzikal je namreč licenčen in je treba to upoštevati. Mu je pa (tudi) kot prevajalcu scenarija všeč, da so bili Američani z njegovim prevodom zadovoljni.
»Edina stvar, ki jih je zmotila, so bili krhki flancati, ki se pojavijo v prevodu kot tradicionalna slovenska poročna jed, ker jih pri njih pač ne poznajo. Vendar smo tudi to rešili.« Pepelka je namreč v izvirniku eden izmed številnih muzikalov, ki sta jih napisala skladatelj Richard Rodgers in tekstopisec Oscar Hammerstein II.
Več svobode so si na odru KD Radomlje dovolili pri kostumografiji in scenografiji. »Obe, Marija Zajc Jašovec in Urška Gregorič, sta poskrbeli, da je predstava domišljijska – taka, kot mora pravljica biti. Če sem pravilno preštel, imamo več kot tristo kostumov, kar ustvarja še bolj čarobno doživetje. Nekaj prostora smo si vzeli tudi pri karakterizaciji likov, tako da smo vsakemu dodelili značilnost, ki jo lahko povežemo tudi s sodobnim svetom, vendar še vedno ostajamo v okvirih tradicionalnosti pravljice,« zaključi režiser.
V glavnih vlogah na odru spremljamo že omenjena Tjašo Hrovat kot Pepelko in Uroša Steklaso kot princa, ki jima v bistvu ni treba toliko skrbeti za kemijo, saj sta par tudi zasebno in glasbeno: nastopata kot duet Uroš in Tjaša. Je pa tovrstna vloga za Uroša prva, Tjaša pa je povratnica. »Prvič – pa kar glavna vloga, to je velik zalogaj, a se ni ustrašil in mu gre res dobro,« meni Tjaša, ki je vesela, da je režiser Lisjak v obeh prepoznal potencial.
V Pepelki se na odru zvrsti 25-članska ekipa in ravno toliko glasbenikov pod odrom sestavlja orkester, ki je nastal posebej za ta muzikal, vodi pa ga dirigent Iztok Kocen. Izvrstno se v svojih vlogah znajdejo tudi ostali glavni igralci, kjer je vloga mačehe kot na kožo pisana režiserju, pa »jezne, ampak vseeno malce prikupne« polsestre Natje Levec, ki se je spomnimo iz dueta Mariša in Natja s Slovenija ima talent. Drugo zlobno polsestro igra Gaja Sorč, v vlogi kraljice nastopa Edita Stegnar Dodič; Tadej Pustotnik je kralj, Uršula Jašovec dobra vila.
Ali ima Pepelka na odru KD Radomlje srčen konec, pa je najbolje, da preverite sami. Muzikal bo na sporedu do sredine februarja.