Družina Parz

Gradec in okolica (3)

Po obisku Frohnleitna smo se odpeljali še v smeri Semriacha, kjer smo spoznali družino Parz in glavo družine Franza, ki nam je z veseljem razkazal svojo proizvodnjo »Knopfharmonik«, kot oni imenujejo diatonične harmonike oziroma Slovencem zelo ljubo glasbilo – frajtonarice.

Franz ima pet otrok, od tega so štirje vpeti v družinski posel, ki ga je Franz začel pred štiridesetimi leti.

Pri Parzovih se lahko naučite tudi igranja na frajtonarico, za kar poskrbi njegova hči Gabriele na delavnicah; skupaj z bratom Franzem pa imata oba tudi mojstrski izpit, tako da bosta lahko posel peljala dalje.

Parzovi so povezani s šolo na Dunaju, ki izobražuje mlade obdelovalce harmonik, in ti lahko pri njem opravljajo prakso. Na avstrijskem Štajerskem namreč ni veliko podjetij, ki bi izdelovala ali popravljala diatonične harmonike. Pri Franzu se je vse začelo pred 45 leti z anekdoto: Franz, ki je izučeni mizar, je hotel kupiti novo harmoniko, a ker bi nanjo moral čakati najmanj leto dni, je lastnika podjetja, kjer bi jo naročil, kar naravnost vprašal, ali si jo lahko izdela kar sam ...

Franz nam je razkazal proizvodnjo, pokazal svojo največjo frajtonarico, ki ima petnajst kilogramov, zaigral na najmanjšo, ki je manjša od otroške. Za eno diatonično harmoniko Franz potrebuje osemdeset do devetdeset ur, cene se gibljejo med tisoč petsto do štiri tisoč evri – odvisno od želja strank. Opaža, da je v zadnjih desetih letih frajtonarica pridobila prepoznavnost in postala skoraj moden instrument.

Poleg glasbe pri Parzovih ne gre brez dobre malice. Tokrat so nam pripravili dobrote Semriacha: pokusili smo na zraku sušen barrique pršut Markusa Loidolta in zanimiv sir družine Fuchs. In če bi imeli čas, bi Franz vse popoldne razlagal o svojih harmonikah, mimogrede poprijel za frajtonarico ter skupaj s hčerko Christine zaigral vižo ali dve – čisto tako, za premor med razlagami. (Konec)