O zaljubljeni galapaški želvi
V Kinu Sora so premierno predstavili drugi del animirane serije Potovanje na ladji Beagle – Ljubezen galapaške želve. Ob projekciji še glasba iz filma, branje iz Darwinovega dnevnika in razstava ilustracij v preddverju sosednjega Sokolskega doma.
Škofja Loka – Dvorana Kina Sora je v četrtek pokala po šivih. Kot da bi si vsi škofjeloški otroci prišli pogledat animirani film o tisti znani želvi, o kateri je pisal Charles Darwin, ko je z ladjo Beagle potoval po, v njegovem času, še precej neznanih svetovih južnih morij. Publiko sta najprej z glasbo iz risanke ogrela tolkalec Jaka Strajnar in harmonikar Nejc Jemc. Po predvajanju prve animacije iz serije, ki govori o pasavcu in je bila ustvarjena pred tremi leti, je igralec Matija Vastl, ki v risanki sicer posoja glas Darwinu, prebral nekaj zanimivih raziskovalčevih zabeležk o želvah, ki jih je srečal na Galapaškem otočju, ter s tem najavil premiero novega desetminutnega animiranega filma z naslovom Ljubezen galapaške želve.
Zgodba predstavlja želvji par z malimi želvicami, ki uživajo v otoškem okolju, dokler v to naravno idilo ne poseže človek. Usoda želvjo družino za nekaj časa loči, a se na koncu ta čudovita bitja spet najdejo na svojem otoku. Zgodba je hkrati tudi didaktična, saj izvemo marsikaj zanimivega o galapaških želvah in njihovih posebnostih – tudi skozi Darwinove besede.
Animirani film, ki je nastal v produkcijskem studiu Invida in ob koproducentih Slovenskem filmskem centru in RTV Slovenija, je ustvarila skoraj 25-članska avtorska ekipa, večinoma iz Škofje Loke. Ideja za projekt se je porodila Jerneju Lundru, ki je animirani film režiral, in njegovi teti slikarki Maji Dolores Šubic, ki je ilustrirala like za film: »Maja me je že od malega vzgajala v likovnosti. Že dlje časa se ukvarjam z animacijo, nikoli pa se še nisva lotila skupnega projekta. Ideja za animirani film na temo potovanja ladje Beagle se nama je zdela odlična, uspeli smo na razpisu in pred štirimi leti samozavestno zakorakali v delo.« Najprej je nastala animacija o pasavcu, zdaj še o želvi. V oba projekta je bilo vloženega veliko dela, tako ilustratorskega kot animatorjev Tonija Mlakarja, Zarje Menart in Mateja Lavrenčiča, scenaristke Sandre Ržen in številnih sodelavcev z različnih področij. Besedilo je napisal Tomaž Vrabič, za grafično oblikovanje je poskrbela Nives Lunder, svoje glasove so likom posodili igralci Igor Žužek, Matija Vastl in Nina Valič, glasbo so snemali v Studiu Grašič.
»Predvsem je veliko dela z risanjem posameznih delov živali. Ščinkavca sem na primer naredila iz profila, od spredaj, zadaj in v ''tričetrt'' pogledu, potem se dela lotijo animatorji. Risala sem na klasičen način, saj sem želela čutiti dotik papirja, pri akvarelu se vidi, da je narisano ročno. Bom pa pri naslednji animaciji najbrž začela uporabljati tablico in risala direktno nanjo. S tem si bom zagotovo nekoliko olajšala delo,« je povedala Maja Dolores Šubic in dodala, da se način njenega dela lepo vidi na razstavi v Sokolskem domu. Film so že predstavili na Animateki, z njim pa se bodo udeležili specializiranih festivalov. S prvim filmom Pasavec so povsod navdušili, in če bi imeli serijo dvajsetih in več nadaljevanj, bi že imeli kupce.
»V desetminutni animirani film, kakršnega ste videli danes, je vloženo približno 15 tisoč ur dela. Že za pripravo je ogromno prostovoljnega dela, potem je treba zbrati denar in se lotiti izdelave filma,« je povedal producent Jure Vizjak iz studia Invida. »Ni se bati za prihodnja dela. Nadaljevali bomo s serijo nekoliko krajših animacij, a jih bomo hitreje in več izdelali.« Naslednji del o živali, imenovani viskača, je že pripravljen.