Lenčka Kupper s sinovi, njihovimi soprogami in vnukoma

Lenčka in njeni škratje

Gotovo poznate priljubljeno otroško pesmico Enkrat je bil en škrat. Prvič so jo 19. oktobra leta 1980 v Domu glasbe v Celovcu zapeli otroci iz Št. Lipša v Podjuni pod vodstvom učiteljice Pepce Weiss. Na mah so jo za svojo sprejeli otroci na Koroškem in nato tudi v Sloveniji. Rojena je bila uspešnica. Napisala jo je koroška Slovenka Lenčka Kupper, ki bo 4. aprila praznovala osemdeseti rojstni dan. Poleg slovitega škrata je napisala okrog 250 otroških pesmi, lutkovnih iger, pravljic in pripovedk. Nekatere med njimi je tudi sama uglasbila. Pogumno se je podala v svet besed in not, čeprav brez literarne ali glasbene izobrazbe.

Lenčka Kupper, rojena v Bognarjevi družini v Bistrici pri Pliberku, sedaj pa živi nad Vrbo ob Vrbskem jezeru, je v ponedeljek prejela Tischlerjevo nagrado. Podelila sta jo ji Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. S prejemom enega od najuglednejših priznanj je stopila v krog tistih Slovencev na Koroškem, ki so dali za kulturo in izobraževanje svojega naroda največ, kar so mogli.

O Lenčki Kupper so povedali v ponedeljek zvečer v polni Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu veliko lepega. Njene pesmi so peli otroški zbor Slovenskega prosvetnega društva Danica iz Šentprimoža pod vodstvom Barbare Mistelbauer Stern in Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus pod vodstvom Maria Podrečnika. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko je v pozdravu izrazil veselje, da prejema nagrado pesnica in glasbenica, ki vse življenje ustvarja za mladino. Predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je nagrajenki izrekel spoštovanje in občudovanje, ker je številnim otrokom in vsem po Koroškem in po celotnem slovenskem kulturnem prostoru napisala toliko lepega in osvežujočega. Izbrane besede pa je nagrajenki Lenčki izrekla mag. Monika Novak-Sabotnik, učiteljica in odbornica Krščanske kulturne zveze. »Ne samo po Koroškem. Tudi v Sloveniji in v zdomstvu pojejo otroci vaše pesmi in prebujajo škrate, se poigravajo z vetrom in z začudenjem odkrivajo, kaj vse počenjajo Pikapolonica, Naš kuža, Limonček – citronček, Žabec, Čmrlj – trobentač, Beli moj konjiček, Ribice, Želvica …,« je povedala Novak Sabotnikova. Povedala je, da je več kot štirideset let pela v Mešanem pevskem zboru Jakob Petelin Gallus iz Celovca in bila 15 let njegova predsednica. Na njen optimistični pogled na življenje kaže njena pesmica: Nikoli slabe volje, vedno nasmejan hodi skoz' življenje, lažji bo tvoj dan! Če smeješ se in poješ, začuden videl boš, da ni tako vse trnjevo in da je polno rož, da rož! Lenčka Kupper, ki se je po ljudski in glavni šoli ter gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu tri leta učila krojaštva, saj na celovško učiteljišče ni mogla, se je leta 1958 poročila s profesorjem Milanom Kupprom. Je mati treh sinov: Marka, Sama in Nika. O njih je zapisala: »Najprej bili so moji fantje. Nato prišel je majhen Škrat. Prinesel pravljice je, pesmi. Bil zame to je res zaklad.«