Da je poraba sredstev v slovenskem zdravstvu še vedno netransparentna, dokazuje tudi zadnje revizijsko poročilo Računskega sodišča o poslovanju ljubljanskega kliničnega centra (slika je simbolična). / Foto: Tina Dokl (arhiv)

Kupovali mimo razpisov

V ljubljanskem kliničnem centru so po ugotovitvah Računskega sodišča v letih 2014 in 2015 mimo javnih razpisov nabavili za sedemdeset milijonov evrov zdravstvenega materiala in opreme.

Bo referendum o drugem tiru razveljavljen?

Ustavno sodišče je ta teden odločilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. S takšno določitvijo ustavnega sodišča je seveda zadovoljen pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki se je pritožil zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu, nakar se je vrhovno sodišče ob obravnavi njegove pritožbe obrnilo na ustavnega z zahtevo za oceno ustavnosti obeh zakonov, ker da mu neustavne pravne praznine preprečujejo odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker vrhovnemu sodišču ne podeljuje izrecnega pooblastila, da referendum razveljavi, če je prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na njegov izid. V neskladju z ustavo pa je tudi del zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogoča, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Vlada po mnenju ustavnih sodnikov ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno celovito in transparentno. Vlada se tako lahko v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge za kot proti zakonu in le v tem primeru lahko uporablja proračunska sredstva, ugotavlja ustavno sodišče, ki pa ni presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo namreč odločalo vrhovno sodišče. Vili Kovačič na podlagi odločbe ustavnega sodišča zdaj pričakuje, da bo referendum o drugem tiru razveljavljen in razpisan nov. Premier Miro Cerar je komentiral, da razume odločitev ustavnega sodišča, se mu pa zdi nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala praktično od osamosvojitve dalje, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje. Glede drugega tira bo sicer vlada spoštovala odločitev vrhovnega sodišča, je dejal. Na ministrstvu za infrastrukturo pa verjamejo, da bo zakon uveljavljen. Oglasil pa se je tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je ocenil, da je ustavno sodišče naredilo korak predaleč v delu sodbe, s katerim državnemu zboru jemlje pravico za razpis referenduma, ki jo ima po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Po novem naj bi to storila Državna volilna komisija.

Sedemdeset milijonov evrov kar brez razpisov

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o poslovanju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana v letih 2014 in 2015 ugotovilo, da je UKC v tem obdobju več kot polovico zdravstvenega materiala v skupni vrednosti okoli 70 milijonov evrov nabavljal mimo zakona o javnem naročanju. Predsednik sodišča Tomaž Vesel je ob tem povedal, da so policiji zaradi suma kaznivih dejanj in korupcije že naznanili domnevno odgovorne osebe. Šlo naj bi za tedanje generalne direktorje UKC Simona Vrhunca, Andreja Baričiča in Brigito Čokl ter vodjo nabave Bojana Urana, ki danes tudi ne opravlja več tega dela.

Globe za ribiče

Medtem ko je v torek na Brdu pri Kranju potekal tradicionalni novoletni sprejem za diplomatski zbor, na katerem je bila osrednja tema arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško, se ribiči z obeh strani Piranskega zaliva sprašujejo, kaj naj storijo s kaznimi, ki jih pošiljajo iz sosednjih držav. Hrvaški ribiči so namreč v ponedeljek prejeli prvih štirinajst slovenskih plačilnih nalogov po 500 evrov zaradi nezakonitega prehoda meje, ki jo je Slovenija na podlagi arbitražne sodbe implementirala konec lanskega leta, s Hrvaške pa naj bi zatem v odgovor zaradi domnevno enakih kršitev poslali enajst plačilnih nalogov slovenskim ribičem, ki sicer zatrjujejo, da sploh ne ribarijo preko sredinske črte v Piranskem zalivu, kjer naj bi po hrvaškem stališču potekala državna meja. Premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta ob tem poudarila, da slovenski ribiči lovijo v slovenskem morju in zato Hrvaška nima nobene pravne podlage, da bi jim pošiljala globe. »Pravo je na naši strani in nobenega razloga ni za nervozo. Vidimo pa, da je hrvaška stran zelo nervozna,« je dejal Erjavec. Cerar je dodal, da bo država ribičem krila morebitno škodo in tudi stroške zaradi hrvaškega sankcioniranja. Hrvaški premier Andrej Plenković tudi pravi, da njihovi ribiči ne bodo plačali kazni in da bodo našli pravne mehanizme za njihovo izpodbijanje.