Za kulturni praznik o Cankarju
V nedeljo, 4. februarja, ob 11. uri bo na pokopališču v Svečah / Suetschachu v Rožu svečanost v spomin na padle partizane, med katerimi je tudi narodni heroj Matija Verdnik - Tomaž, ki je bil rojen leta 1916 na Slovenskem Javorniku.
Na Koroškem so se že začele prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Zelo odmeven je bil nedeljski praznični dogodek v slovenskem domu v Tinjah/Tainach z naslovom Kultura med svobodo in razprodajo. Na njej je bil glavni govornik šentjakobski župnik in dekan Jurij Buch, ki je opozoril na pomen kulturnega ustvarjanja v domačih društvih. V čast slovenskemu kulturnemu prazniku bodo slovenska društva na Koroškem organizirala konec tedna in v prihodnjem tednu več prireditev. Jutri, v soboto, ob 19. uri se bodo praznika spomnili v farni dvorani v Železni Kapli na prireditvi z naslovom Moje delo je knjiga ljubezni, posvečene Ivanu Cankarju. Letos se spominjamo stote obletnice njegove smrti. O njem bo govoril literarni zgodovinar dr. Matija Ogrin. V kulturnem programu bodo sodelovali igralci domačega Slovenskega prosvetnega društva Zarja, pevski skupini Smrtnikova dekleta in Klika, moški pevski zbor Valentin Polanšek in tamburaška skupina Tamika. Jutri zvečer ob 19.30 bo tudi Pri Primku oziroma v Thomashofu na Reki pri Šentjakobu / Muehlbachu prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Osrednja prireditev na Koroškem pa bo na praznični dan, 8. februarja, ob 19. uri v velikem javnem studiu ORF na Sponheimstrasse 13 v Celovcu. Tudi na njej bo v središču spomin na 100. obletnico smrti Ivana Cankarja. Prireditev bo vodil Niko Kupper, slavnostni govornik pa bo Theodor Domej. V kulturnem programu bodo sodelovali dramski igralec Aleksander Tolmaier z izbranim recitalom in glasbenika, člana Dua Fine Pulce flavtist Christian Filipič in harmonikar Roman Pechmann.
Našo pozornost zasluži sinočnji pogovor v Klubu koroških Slovencev v Ljubljani. Njegov predsednik profesor Janez Stergar se je pogovarjal z Nužejem Tolmajerjem iz Radiš / Radsberga, koroškim Slovencem, ki je bil leta 1942 rojen v nemškem taborišču, kamor je bila izseljena njegova družina, oče pa je moral v nemško vojsko in se je domov vrnil šele nekaj let po vojni. Nužej je bil 40 let tajnik Krščanske kulturne zveze, organizator slovenske kulture na Koroškem in najbolj zaslužen za ustanovitev Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu in Drabosnjakovega Etnografskega muzeja v Kostanjah / Kostenbergu nad Vrbskim jezerom. Slovenija mu je podelila Murkovo priznanje, Avstrija pa ga je odlikovala z zlatim častnim znakom za zasluge.