Pogled na Davos, v ospredju kongresni center, v katerem zaseda tudi WEF – Svetovni gospodarski forum. / Foto: Wikipedija

Elitni klepet v Davosu

V švicarskem Davosu je tudi letos zasedal Svetovni gospodarski forum (WEF). Kakih tri tisoč gospodarstvenikov, politikov in akademikov je razpravljalo na temo Ustvarjanje skupne prihodnosti v razdrobljenem svetu …

Glavni izzivi leta 2018

Pred začetkom foruma so objavili 80 strani dolgo poročilo o tveganjih (Global Risks Report 2018), napisali so ga priznani avtorji iz gospodarstva, politike, akademske sfere. Med pomembnejši izzivi, ki jih posebej omenjajo, so okoljska vprašanja in kibernetska varnost. Identifikacija okoljske nevarnosti je več kot na mestu, saj je svet v letu 2017 doživel pustošenje uničujočih orkanov, ekstremne temperature, ki so podirale rekorde, in vnovično rast emisij CO2 po štirih letih. Orkani so pustošili predvsem po Ameriki, strokovnjaki pa jih pripisujejo klimatskim spremembam in menijo, da bo podobnih dogodkov še več. Takšni dogodki bodo imeli posledice tako za ljudi kot za gospodarstvo. Na eni strani bi lahko bilo število smrtnih žrtev izjemno visoko, na drugi pa bi lahko prišlo do zlomov lokalnih gospodarstev na prizadetih območjih, tudi zaradi velikih poškodb infrastrukture. Poročilo tudi ugotavlja, da se podjetja in vlade premalo zavedajo izzivov kibernetske varnosti in na tem področju premalo vlagajo v ustrezne rešitve. Poudarjajo tudi nevarnost lažnih novic, ki lahko ob hitrem širjenju preko družbenih omrežij zamajejo celo finančne trge. Poročilo identificira pet glavnih globalnih izzivov leta 2018, glede na verjetnost, da se bodo res zgodili: 1. ekstremni vremenski pojavi; 2. naravne katastrofe; 3. kibernetski napadi; 4. prevara s podatki ali kraja podatkov; 5. nezmožnost ublažiti klimatske spremembe … (Vir: 24ur.com) Nekaj poudarkov iz razprave, ki je sledila, navedemo prihodnjič.

Trumpova zunanja politika

Zadnjič smo videli, kako je prof. Bogomil Ferfila (FDV) ocenil Trumpovo notranjo politiko. Po njegovi oceni ta sploh ni bila slaba, potrjujejo jo tudi ugodni ekonomski kazalci. Kot slabo pa je ocenil njegovo vlogo na mednarodnem političnem prizorišču. »Najprej je začel z Natom (države članice je okrcal, da morajo plačevati svoj prispevek v Natovo blagajno), zaostril je odnose tudi z Zahodno Evropo, celo z Veliko Britanijo se je sprl, prepira se z Mehiko in Kanado. Nafta /sporazum med ZDA, Kanado in Mehiko/ je delovala 50 let, ko je prišel on, je vse postavil pod vprašanje. Zamočil je odnose s pacifiškima zaveznicama Avstralijo in Novo Zelandijo, s tem svojim vedenjem se je kot neki zastraševalec ('bully') od številnih nekdanjih prijateljskih držav distanciral.« Za največjo Trumpovo napako Ferfila označuje odmik od Kitajske. Kitajsko bo zelo težko ustaviti v njeni ambiciji, da bo v prihodnjih desetih ali dvajsetih letih dominirala svetu v večjem obsegu, kot so ZDA v 60. in 70. letih. »Transpacifiški sporazum je bil narejen kot obramba in povezava vseh azijskih držav proti Kitajski. Ko je Trump sporazum prekinil, je ta gospodarska obramba in mreža proti Kitajski padla v vodo. Te države, vključno z Japonsko in Južno Korejo, ki vidijo, kako je Trump ta prizadevanja prekinil, se zdaj povezujejo s Kitajsko. To je bila katastrofalna napaka. Dejstvo je, da se je delež ameriške trgovine v svetovni trgovini v zadnjih desetletjih močno zmanjšal. Samo tri odstotke kitajske trgovine gre v ZDA.« ZDA se sicer lahko umaknejo v neki izolacionizem, lahko jim gre gospodarsko še bolje, a če upoštevamo vidik, da so bile v preteklih desetletjih »urejevalec« sveta, je treba opomniti, da se ta njihova podoba končuje. Pod Trumpom so se poslabšali tudi odnosi ZDA z Rusijo. V novi nacionalnovarnostni strategiji je Rusija znova označena kot prva sovražnica ZDA. To kaže tudi dejstvo, da se je Trump obdal z generali. »Predvidevam, da so imeli Rusi nekaj informacij o Clintonovi, ki jih je potem mogoče res Trump dal v javnost, kar seveda ni dovoljeno, ampak dejstvo je, da če ne bi imela masla na glavi, ne bi imel česa posredovati.« Prof. Ferfila je zelo kritičen tudi do Trumpove politike na Bližnjem vzhodu in do Irana. Priznanje Jeruzalema za prestolnico Izraela označuje za popolno neumnost, ki je bila verjetno posledica močnega pritiska izraelskega lobija, katerega član je verjetno tudi Jared Kushner, mož Trumpove hčerke Ivanke. »To ni rešilo ničesar, kvečjemu je diskreditiralo ZDA, da bi bile posrednik na Bližnjem vzhodu. Sicer pa to ni spremenilo osnovnega razmerja, kajti zdajšnja izraelska desna vlada zavrača možnost dveh držav.« (Vir: MMC RTV SLO)

Beneški pust in post

V beneški restavraciji Da Luca so štirje japonski turisti za štiri zrezke, ocvrto ribo in vodo plačali 1143 evrov. Njihove kolegice pa so za tri krožnike testenin z morskimi sadeži plačale 350 evrov … Naj vas ta incident ne odvrne od obiska beneškega karnevala. Začne se prihodnji petek, 9. februarja.