Evropska zaščita Jajc izpod Kamniških planin

Evropska komisija je odobrila vlogo za vpis Jajc izpod Kamniških planin v register prehranskih izdelkov z zaščiteno geografsko označbo. Ker rejci v prehrano kokoši nesnic vključujejo tudi laneno seme, jajca v primerjavi z drugimi vsebujejo najmanj dvakrat več (zdravju koristnih) omega-3 maščobnih kislin kot običajna jajca.

Kamnik – Evropska komisija je doslej na območju Evropske unije zaščitila že več kot 1400 kmetijskih pridelkov oziroma živil, med njimi je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi 25 slovenskih živilskih izdelkov, 17 vin in sedem žganih pijač. V sredo je v uradnem listu objavila tudi uredbo o vpisu Jajc izpod Kamniških planin v register izdelkov, zaščitenih z geografsko označbo. Geografska označba je ena od treh shem kakovosti, poleg zaščitene označbe porekla in zajamčene tradicionalne kakovosti, na podlagi katerih je možno v Evropski uniji zaščititi kmetijske pridelke oziroma živila. Zaščitena geografska označba zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določenega geografskega območja, imajo posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava, predelava ali priprava za trg) pa mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovana.

Ustanovili združenje

Jajca izpod Kamniških planin je možno pridelovati le na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Sloves jajc s tega območja izvira že s konca 19. stoletja, ko so številne kamniške kmetice z njimi oskrbovale ljubljanske kuhinje in tržnico. Med drugo svetovno vojno sta meja in žičnati obroč okrog mesta otežila prej živahno trgovino z jajci, po vojni pa je trajalo kar nekaj časa, da se je reja kokoši nesnic povrnila na nekdanjo raven; potlej pa se je le krepila in širila. Sloves jajc izpod Kamniških planin je bil dolgo časa samoumeven, šele ob koncu prejšnjega stoletja so ga rejci začeli tudi oglaševati. Na pobudo Jate Emone so ustanovili Združenje proizvajalcev jedilnih jajc izpod Kamniških planin, ki je tudi dalo pobudo za zaščito teh jajc z zaščiteno geografsko označbo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s postopki za zaščito začelo leta 2005 in jih leto kasneje tudi formalno končalo, ob koncu leta 2015 pa je s predložitvijo vloge Evropski komisiji začelo še postopek za zaščito teh jajc na ravni Evropske unije. Postopek se je končal prejšnjo sredo z objavo uredbe v uradnem listu Evropske unije.

Certificirani rejci

Kot je povedal Blaž Udovič, direktor Združenja proizvajalcev jedilnih jajc izpod Kamniških planin, združenje šteje šest članov, poleg Jate Emone še pet rejcev z območja Savinjske doline. Certifikat za proizvodnjo jajc z zaščiteno geografsko označbo je pridobila Jata Emona, ki usklajuje proizvodnjo in postopek certificiranja, pri tem pa certifikat velja za pet proizvajalcev in dobaviteljev jajc. To so Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji, Jožef Bitenc in Uroš Blekač z Rečice ob Savinji, Janko Kotnik iz Mozirja in Uroš Žerovnik iz Gornjega Grada. Certificirani proizvajalci so lani dali na trg skupno nekaj več kot 3,1 milijona jajc. Kot je povedal Blaž Udovič, tudi jajc, ki so odslej zaščitena tudi na evropski ravni, ni lahko prodati, saj so trgovci bolj naklonjeni prodaji jajc pod lastno trgovsko znamko.

Vsebujejo več omega-3 maščobnih kislin

Jajca izpod Kamniških planin v primerjavi z drugimi jajci vsebujejo vsaj dvakrat več omega-3 maščobnih kislin, odlikuje jih visoka vsebnost polinenasičenih maščobnih kislin, razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami pa je največ 8:1, kar je z zdravstvenega vidika zelo ugodno in je skladno s priporočili svetovne zdravstvene organizacije. V reji kokoši nesnic na tem območju uporabljajo kot mineralni dodatek v krmi kalcijev karbonat iz rudišča v Stahovici pri Kamniku, za pitno vodo vodo iz črpališč, ki jih napajata vodonosnika zgornjega toka Kamniške Bistrice in Savinje, vir omega-3 maščobnih kislin pa je laneno seme, ki vsebuje približno 40 odstotkov maščob, od tega je kar polovico omega-3 maščobnih kislin. Pridelava lanu je bila nekdaj na tem območju zelo razvita, lan so pridelovali za predelavo lanenih vlaken v platno, njegovo seme pa so kot stranski produkt uporabljali za prehrano živali, predvsem perutnine.