Andreja nas je dohitela

Andreja Jamnik Oblak iz Zgornjih Bitenj je v družbi svojcev in prijateljev dočakala petdeset let. Veselje do življenja in vsega, kar počne, jo ohranja vedro in mladostno.

Andreja je sicer doma s Podreče, a že približno polovico svojega življenja živi v Bitnjah, kjer sta si z Matjažem zgradila hišo in ustvarila družino. Sestavljajo jo še tri kot mama enako zgovorna dekleta: Lara, ki že drugo leto zapored študira v Utrehctu na Nizozemskem, Gaja, mojstrica tetovaž in po­slikav telesa, in najstnica Ela, pridruženi družinski član pa je še kuža Noks. Čeprav se včasih ujezi, da se je imela še Cankarjeva mati bolje od nje, je v družinskem življenju Andreja srečna in zadovoljna. Mlado jo ohranja tudi dejstvo, da je tudi v službi vse življenje obkrožena z otroki: je namreč učiteljica likovnega pouka v Osnovni šoli Stražišče.

Ob svoji življenjski prelomnici je na praznovanje povabila veliko druščino gostov, ožji in širši družinski in prijateljsko krog. Ob predstavljanju je o vsakem povedala kako zabavno anekdoto. Tako je nekoč skupaj s svojimi hčerkami in sosedovo Niko, ki se je rada družina z njimi, ugotovila, da začetnice črk njihovih imen tvorijo besedo angel. Zabava jo tudi ugotovitev domačinov iz Bitenj, češ da ima izjemno srečo, ker lahko živi v tej »deželi sanj, za marsikoga nikoli dosegljivi«. Prijatelji smo vsi že srečali abrahama, zadnja nas je sedaj dohitela Andreja. Razveselila se je voščil ob svojem okroglem jubileju, zagotovil, da bo šlo odslej vse le še na bolje, in daril, med katerimi je bilo še zlasti lepo mamino: šopek petdesetih nakvačkanih zvončkov. Praznovanje je z glasbo poživila slovensko-irska zasedba, na klaviature in kitaro sta namreč igrala Larina sošolca iz Nizozemske Nejc in Kit (uradno Christopher z Irske).