V soju mehurčkov

Ljubljana je v soju mehurčkov zasijala konec tedna, pred njo pa tudi Zagreb. Organizatorji Salona penečih vin razmišljajo, da bi v prihodnosti vključili še Beograd. Letos je Salon penečih vin v Ljubljani doživel manjši jubilej, saj je praznoval peti rojstni dan.

Salon je ponovno gostil Grand hotel Union. Predstavilo se je 44 razstavljavcev, poudarek je bil na peninah, predstavili so se tudi Hrvati in nekaj tujih proizvajalcev penine.

Spominjam se prvega salona: ljudje so prišli, gledali in zelo intenzivno pokušali. Med obiskovalci salona so bile ženske v manjšini. Nikomur se ni mudilo domov, kar je nekako stalnica tovrstnih salonov. Tudi tokrat je bilo dve uri pred zaključkom na salonu kot v mravljišču, a med prisotnimi je bilo ogromno žensk in predstavnikov mlajše generacije. Je pitje penečih vin postalo modno? Lahko bi temu rekli tudi tako, čeprav je dejstvo, da se je kultura pitja žlahtnih mehurčkov pri Slovencih v zadnjih letih izjemno dvignila. K temu je morda pripomoglo tudi to, da skoraj vsak vinar razmišlja, da bi imel v svoji ponudbi kakšno penino ali pa se vsaj igra z idejo o svojem penečem vinu. Osebno nisem ravno navdušena nad tovrstnimi eksperimenti, bolj sem naklonjena peničarjem, ki jim je ustvarjanje kvalitetnega penečega vina prioriteta.

Rado Stojanovič je skupaj s svojo ekipo sodelavcev, med katere sodi tudi Nina Levičnik, sicer Kranjčanka, ki živi v Zagrebu in je del organizacijskega pogona Radostnih prireditev, v dvajsetletnem delu z vini, promocijo in festivali, dognal: »Spoznali smo, da je treba začeti razbijati mite, da je peneče vino vedno lahko le uvodna pijača ali namenjeno slavnostim. Odločili smo se, da v svojem, izobraževalnem duhu pripravimo prireditev, kjer bomo pokazali, da so peneča vina resna vina in da se lahko pijejo ob različnih priložnostih.« In jim je uspelo. Salon penečih vin in tudi podobne prireditve, kjer so prisotna peneča vina, so postali uspešnica. Tako so lani praznovali dvajseti rojstni dan Radostnih prireditev, že peti Salon penečih vin je gostila pred kratkim Ljubljana, v Zagrebu pa so salon penečih vin letos organizirali drugič. Na obeh salonih peneča vina tudi ocenjujejo in rezultati so spodbudni, saj kažejo, da se iz leta v leto kakovost teh dviguje tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Tako lani kot letos so glavne nagrade dobile slovenske penine, se pa tudi na hrvaškem trg v tej smeri izjemno razvija. V duhu in z željo po širjenju v regiji pa organizatorji razmišljajo že o pripravi še kakšnega salona kje drugje, recimo v Beogradu.