Odvetnica Alibabićeve tudi o empatiji
Obramba Jeseničanke Sande Alibabić, lani obsojene zaradi nasilne smrti njene dveletne hčerke, je na višjem sodišču kot razlog za pritožbo na sodbo navedla tudi odsotnost empatije do otrok.
Ljubljana – Pritožbeni senat ljubljanskega višjega sodišča je v torek obravnaval pritožbi Sande Alibabić in Mirzana Jakupija, ki so ju 28. septembra lani spoznali za kriva več kaznivih dejanj, ki so pripeljala do smrti dveletne deklice 4. julija 2016. Kranjsko okrožno sodišče je zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, petih povzročitev lahke telesne poškodbe, treh kaznivih dejanj hude telesne poškodbe in povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt otroka, Alibabićevi izreklo enotno kazen 23 let zapora, soobtoženemu Jakupiju pa 21 let zapora. Obema so zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšali tudi pripor. Predsednica senata višjega sodišča Maja Baškovič je napovedala, da bo odločitev izdana v pisni obliki.
Sodišče: deklico trpinčila v sostorilstvu
Kranjsko sodišče je lani ugotovilo, da sta obtožena zadnje pol leta dekličinega življenja z njo zavestno surovo ravnala in jo trpinčila. Povzročala sta ji telesne in duševne bolečine in nelagodje. Med drugim sta jo redno v stanovanju puščala samo ali s psom, večino časa je morala prebiti v svoji sobi, deklice v zadnjih mesecih nista zadostno hranila in je zato začela hujšati, opuščala sta skrb za njeno higieno, prav tako pa je kljub slabemu zdravstvenemu stanju nista peljala k zdravniku. Sodišče je tudi pritrdilo očitkom tožilstva, da sta s svojim ravnanjem deklici med drugim na telesu povzročila številne vbodnine z iglo, udarnine, podplutbe, cigaretno opeklino, zlome reber in ključnice ter kronični hematom možganov zaradi udarcev v glavo. Najhujše dejanje pa se je zgodilo konec junija, ko sta deklici z udarci hudo poškodovala glavo in med drugim povzročila akutni hematom možganov, zaradi katerega je deklica 4. julija 2016 umrla v ljubljanskem kliničnem centru. Kazniva dejanja sta storila v sostorilstvu, pri čemer je eden od obtoženih deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal, je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Obramba: ni znano, kdo je kaj storil
Medtem ko je kranjsko okrožno tožilstvo sodbo ocenilo za pravilno, zakonito, prepričljivo in natančno, pa ji obrambi obeh obtoženih oporekata iz več razlogov. Odvetnica Darja Roblek, zagovornica Alibabićeve, je v torek na višjem sodišču opozorila, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije pri prvoobtoženi ugotovila, da ne čuti empatije do svojih otrok oz. je ta zelo zmanjšana. Obrambi se zato postavlja vprašanje, kako naj mati zaradi svojih specifičnih in subjektivnih lastnosti, na katere nima vpliva, sploh zazna in razume svojo garantno dolžnost zaščititi svojega otroka v enaki meri kot mati, ki nima težav z empatijo. Po njenem gre v tem primeru za objektiven element, ki ga mora sodišče upoštevati in pretehtati. Roblekova je podvomila tudi o pravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je šlo za sočasno ravnanje obtoženih, saj v vrsti dejanj nista mogla ravnati sočasno, ker je bil eden od njiju v službi.
Jakupijev zagovornik Damjan Pavlin je sodbi očital številne pomanjkljivosti, ki pa so po njegovem zgolj posledica nejasnih, nekonkretiziranih in nesklepčnih očitkov tožilstva. Problematiziral je predvsem nerazrešeno vprašanje, kaj konkretno je Mirzan Jakupi storil in v katerih primerih je dopustil, kar je storila Alibabićeva. Sodišče se je sicer postavilo na stališče, da ni nujno navesti, kdo od njiju je v posameznem primeru protipravno ravnal s storitvijo in kdo z opustitvijo, a odvetnik meni, da je s tem kršena individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika, gre pa tudi za kršitev ustavnih pravic. Pavlin je ob tem opozoril, da tako on kot tudi odvetnica Roblekova izhajata iz ocene, da sta bila njuna klienta obsojena zaradi opustitve, in ne storitve. Poudaril je še, da v sodbi ni opredeljeno, katere garantne dolžnosti je Jakupi kršil in v kakšni vlogi jih je kršil. Po njegovem namreč obtoženega ni možno šteti za dekličinega očima, saj se je od nekdanje žene razvezal šele sredi junija 2016, kar je velika ovira, da bi se dotedanjo njegovo zvezo z Alibabićevo lahko štelo za zunajzakonsko skupnost. Na koncu je odvetnik zaprosil pritožbeni senat, če bo ta pritožbo zavrnil, naj Jakupija kaznuje za opustitveno ravnanje in mu s tem odmeri tudi milejšo kazen.