Oživljanje totalitarizmov

Tole je moj vpogled na članek, ki je bil v petkovem Glasu z dne 20. 4. 2018 objavljen na temo oživljanja nacizma in fašizma, ki da se zadnje čase dogaja pri nas in po svetu. Pohvalno, da se je nekaj pogumnežev zbralo in da so se odločili nekaj narediti na tem področju. Toda pozor, to je na žalost parcialna rešitev. Na rdečo zvezdo, ki je simbol komunizma, in na zločine, ki so se pod rdečo zvezdo dogajali, ste pa očitno pozabili. Namerno ali iz neznanja?

Hvala bogu, da danes lahko rečemo bobu bob. Pod rdečo zvezdo se je pri nas zgodilo toliko zločinov, toliko gorja in trpljenja, kot se ga ni skupaj pod nacizmom in fašizmom. Razumljivo, saj je komunizem pri nas divjal do osvoboditve v letu 1991. Rane komunizma pri nas še dolgo ne bodo zaceljene. Pri nas se je ropalo, plenilo in pobijalo še v pozna 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Spomnimo se samo na zloglasno Udbo. In danes se nekateri zavzemajo za obujanje vrednot komunizma. Očitno za nekatere pod rdečo zvezdo med vojno in po njej ni bilo prelite dovolj slovenske krvi.

Če bi se zgodilo, da ste v svojem stremljenju izvzeli rdečo zvezdo v Italiji, Avstriji ali v Nemčiji, kot se akterji v članku sklicujete, bi vas vse pozaprli. Ali vam ni poznano, da se je cela združena Evropa (EU) z izjemo Slovenije odpovedala vsem totalitarizmom, tudi komunizmu, ki je od vseh totalitarizmov bil najhujši? Glavnemu akterju komunizma pri nas so se Hrvati odpovedali, slišati nočejo zanj, čeprav je njihov. Meni pa ni vseeno, da ga je rodila slovenska mati: šarlatana, kolaboranta, diktatorja, mafijca, plenitelja … in zločinca s polmilijonskim »britofom«.

K vsem navedenim vam zaupam še osebno izkušnjo. Ponosen sem na svojega pokojnega očeta, ki se je vsa povojna leta otepal pečata domobranca z vsemi posledicami zase in posledično za svojo družino in tudi zame. Lahko bi bil ponosen na svojo medvojno pripadnost slovenstvu, vendar se je predobro zavedal, kaj pomeni živeti pod rdečo zvezdo. Če bi bilo kaj resnice, da so se domobranci borili na strani nacizma, potem ga nacisti ne bi za 18 mesecev, do konca vojne, poslali »na dopust« v Dachau.

Zato, dragi moji, čas je že, da se s svojim zavzemanjem za ohranjanje rdeče zvezde ne sramotite pred narodom, da nas s tem ne žalite, da ne odpirate še nezaceljenih ran in da se enkrat za vselej odstranite s političnega prizorišča.

Janez Jančar, Kranj