Prvi maj in majske obletnice 2018

Maj 2018 bo v znamenju več kapitalnih obletnic. Prvi maj, ki je vse bolj počitniški in vse manj delavski, pa je še vedno priložnost za premislek o aktualnem položaju dela in delavcev …

Preberimo si najprej en odlomek. Takole gre: »Splošni rezultat, do katerega sem prišel in ki je postal, ko sem ga dosegel, vodilo mojemu študiju, se lahko na kratko izrazi takole: v družbeni produkciji svojega življenja stopajo ljudje v določene, nujne, od njihove volje neodvisne odnose – v produkcijske odnose, ki ustrezajo določeni razvojni stopnji njihovih materialnih produktivnih sil. Celota teh produkcijskih odnosov sestavlja ekonomsko strukturo družbe, realno osnovo, ki se na njej dviga pravna in politična vrhnja stavba in ki ji ustrezajo določene oblike družbene zavesti. Način produkcije materialnega življenja določa socialni, politični in duhovni proces življenja nasploh. Ne določa zavest ljudi njihove biti, temveč narobe, njihova družbena bit določa njihovo zavest. Na določeni stopnji svojega razvoja prihajajo materialne produktivne sile družbe v nasprotje z obstoječimi produkcijskimi odnosi ali – in to je le pravni izraz za isto stvar – z lastninskimi odnosi, v katerih so se doslej razvijale. Iz razvojnih oblik produktivnih sil se ti odnosi spremenijo v njihove spone. Tedaj nastopi razdobje socialne revolucije. S spremembo ekonomske osnove se počasneje ali hitreje izvrši prevrat v vsej ogromni vrhnji stavbi. Ko proučujemo take prevrate, moramo vselej razlikovati med materialnim prevratom v ekonomskih pogojih produkcije, ki se da ugotoviti s prirodoslovno natančnostjo, in pravnimi, političnimi, religioznimi, umetniškimi ali filozofskimi, skratka: ideološkimi oblikami, v katerih se ljudje tega konflikta zavedo in ga izbojujejo. Kakor ne presojamo posameznika po tem, kar misli sam o sebi, prav tako ne moremo presojati take prevratne dobe po njeni zavesti, temveč moramo ravno nasprotno to zavest razložiti iz nasprotij materialnega življenja, iz obstoječega konflikta med družbenimi produktivnimi silami in produkcijskimi odnosi. Nobena družbena formacija ne propade prej, preden se ne razvijejo vse produktivne sile, ko je zanje dovolj prostora, in novi, višji produkcijski odnosi se nikoli ne pojavijo prej, preden ne dozore materialni pogoji za njihov obstoj v okviru stare družbe same. Zato si postavlja človeštvo vedno le take naloge, ki jih lahko reši, zakaj če pogledamo natančneje, bomo vselej videli, da se poraja naloga šele tedaj, ko že obstoje materialni pogoji za njeno rešitev ali pa so le-ti vsaj v procesu svojega nastajanja …« (Prispevek h kritiki politične ekonomije, 1859, tudi na spletu)

Vam gornje besede zvenijo nekam poznano? To je eden najbolj znamenitih odlomkov iz opusa filozofa Karla Marxa. Navajam ga iz dveh razlogov. Prvi je ta, da bo 5. maja 2018 minilo že 200 let od rojstva tega moža, ki je postal eden tistih velikih mislecev 19. stoletja, ki so prevratno vplivali na celoto družbenega dogajanja v 20. stoletju. Njegovo spoznanje, da postanejo obstoječi in »zapovedani« družbeni odnosi slej ko prej preozki za nove družbene sile (tehnologije), ki se nenehno razvijajo, in da je treba zato te odnose razpreti, revolucionirati ali reformirati. To se je zgodilo tudi v sovjetskem imperiju, ki je postal preveč okostenel za nove družbene vsebine. In to je vprašanje zdaj: ali so »produkcijski odnosi« v neoliberalnem kapitalizmu še primerni za uveljavitev novih družbenih dejstev in tehnologij. Mislim na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), na četrto industrijsko revolucijo, na omejene ekološke zmogljivosti planeta Zemlja … Ali pa je potrebna sprememba oziroma posodobitev obstoječih družbenih razmer. Prav to predlaga Viktor Žakelj v svoji novi knjigi: »Rešitev je v nečem, kar zvezno, torej nenasilno, odpravlja nakopičene ekonomske in socialne probleme, ki mobilizira posameznike, poslovne in druge združbe, vse do države in naddržave, nekaj, kar ni uperjeno zoper 'drugega', zoper konkurenčni razred ali tujo državo. To sem našel v pojmih odgovornost, družbena odgovornost, družbenoodgovorno gospodarjenje …«

Maj 2018 mineva v znamenju številnih obletnic, ne le Marxove. Mineva tudi 50 let od študentskih in delavskih nemirov, ki so maja 1968 zajeli Pariz in druga mesta po svetu in zahtevali spremembe. Kapitalizem se je temu viharju spretno in le na videz uklonil, v bistvu se je le potuhnil in se v naslednjih desetletjih še močneje uveljavil v svoji neoliberalni obliki. Zdaj je vprašanje, ali je v tej obliki še primeren za nove družbene sile ali pa njih razvoj že ovira.

V duhu doslej zapisanega so tudi ta Snovanja. V Galeriji se sprašujemo, kdo vse so danes »proletarci«, hkrati pa s starimi fotografijami kažemo, kakšni so bili nekoč, v svoji klasični dobi. Res velik kontrast! Pogovor z Viktorjem Žakljem sem naredil zaradi povezave njegove nove knjige z aktualno družbeno problematiko, ne nazadnje tudi zato, ker bo 6. maja dopolnil 75 let. V začetku maja 2018 imamo torej obletnici dveh socialistov, enega svetovnega in enega slovenskega. Viktorja Žaklja pa z intervjujem počastimo tudi zato, ker je bil pobudnik in prvi voditelj Glasovih prej, intervjujev v živo pred izbrano publiko; od naše prve Preje z akademikom Matjažem Kmeclom je 25. marca minilo že 30 let … Kolega Igor Kavčič pa se je pogovarjal z dvema sodobnima umetnikoma, ki naše sodobne probleme, tudi socialne, izkazujeta na umetniški način …