Reka ljubezni
Odkar na malih zaslonih lahko spremljamo izvirno slovensko serijo Reka ljubezni, postajata Krka in Krška jama še bolj priljubljeni med izletniki. Ali je Krka res reka ljubezni, pa smo se prejšnji teden na lastne oči prepričali tudi Gorenjci.
Naš tokratni izlet se je začel malce drugače. Najprej smo se ustavili v Ljubljani, kjer smo si na Metelkovi ogledali Slovensko kinoteko, filmski muzej državnega pomena, ki s prikazovanjem, hranjenjem, restavriranjem, objavljanjem ter razstavljanjem filmskega in obfilmskega gradiva skrbi za dvigovanje filmske kulture. Izvedeli smo marsikaj zanimivega, videli, s kakšnimi napravami so včasih snemali filme, pokukali v stare snemalne knjige, med plakate in fotografije, si ogledali kostumografske in scenografske slike, ki so dandanes že na meji pravih umetnin. Mimogrede smo se sprehodili še skozi Metelkovo (AKC Metelkova mesto), ki je izletnike navdušila z videzom.
Sledila je vožnja proti Dolenjski do vasice Krka, kjer zelena lepotica, kakor tudi imenujejo reko Krko, izvira. Najprej smo se sprehodili po priljubljeni poti televizijske ljubezni. Večina izletnikov je vedela, o čem pripoveduje serija Reka ljubezni, tako da so pot, ki nas je vodila tudi mimo hiš, katerih pročelja so uporabljena za hiše junakov v seriji, spremljali z zanimanjem. Ker smo bili na izletu med tednom, gneče ni bilo, ob koncu tedna je bolj živahno.
Po poti po prizoriščih snemanja priljubljene televizijske serije nas je pospremil lokalni turistični vodnik Slavko Pajntar - Pinki, Gorenjec, natančneje Tržičan, ki že dolgo živi v teh krajih.
Videli smo dom Medvedovih, hišo Mojce in veterinarja Franca, mizarsko delavnico, Blatno ulico, znamenito kapelico, kjer se oziroma so se odvijali prepiri … Ogledali smo si tudi izvira Poltarice in Krke, Krško jamo, videli most ljubezni. Ustavili smo se še pri krški cerkvi, prvi romarski cerkvi na Slovenskem, ki je posvečena svetnikoma Kozmi in Damijanu. Po kosilu smo na hitro »skočili« na Fužino v Štupnikov mlin, kjer dobite vse: od moke, kaše in zdroba do otrobov. To je dandanes edini delujoči mlin v zgornjem toku reke Krke. Izlet smo zaključili na Bojanjem Vrhu z ogledom etnološke zbirke Nose, kjer sta nas lepo sprejela Anica in Štefan, ki za zbirko tudi skrbita. Anica je za piko na i na mizo postavila še izjemno okusne »florjančke«, ki pa so na prvi pogled spominjali na manjše in ožje buhteljne.