Z odporom rešili obstoj naroda

Pri boju proti okupatorju smo poudarjali tudi pravico do samoodločbe in združitve Slovencev, je na Kokrici dejal ustavni pravnik Ivan Kristan.

Kokrica – Približno petsto pohodnikov se je minuli petek, na dan upora proti okupatorju, udeležilo 25. pohoda prijateljstva in spomina – Udin boršt, ki ga tradicionalno organizirajo Združenje borcev za vrednote NOB Kranj s krajevnima organizacijama Duplje in Kokrica ter Krajevna skupnost Kokrica.

Pohodniki – najmlajša je bila stara tri leta, najstarejši pa devetdeset – so se tudi letos podali po sedem- ali trinajstkilometrski trasi po gozdnih poteh krajinskega parka Udin boršt, prireditev pa so po tradiciji sklenili s proslavo in družabnim srečanjem pred trgovino Mercator na Kokrici. Tam je udeležence nagovoril tudi prvi predsednik državnega sveta in ustavni pravnik dr. Ivan Kristan, ki je dejal, da je bil odpor proti okupatorju edina možna rešitev za slovenski narod po nemškem napadu na Jugoslavijo 6. aprila 1941 in zloveščem povelju Adolfa Hitlerja dvajset dni kasneje v Mariboru, naj mu to deželo spet naredijo nemško.

»Na čelo odpora se je postavila Osvobodilna fronta (OF), v katero so se 27. aprila 1941 v Ljubljani združile vse takratne napredne slovenske politične sile. Ta dan ponosno slavimo ves čas kot boj zoper okupatorja in s tem bojem pravzaprav rešujemo svoj narodni obstoj,« je poudaril Kristan in spomnil, da so med temeljne točke OF zapisali tudi, da bo slovenski narod po osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil sam. »Proti okupatorju smo se bojevali skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi, pri tem boju pa smo poudarjali pravico do samoodločbe in težnjo po združitvi vseh Slovencev,« je povedal in dodal, da se je proces osamosvajanja končal 25. junija 1991 s sprejetjem temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Ob tem je opozoril tudi na zgodovinski prispevek generala Rudolfa Maistra ter obžaloval, da Slovenija kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije še vedno ni notificirala avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, za kar se je poleg njega zelo zavzemal tudi pokojni dr. France Bučar. »Današnja oblast, današnja vlada in tudi predsednik republike žal za to nimajo nobenega posluha,« je ugotavljal.