Jama, ki je nekaj izjemnega

V Kamniško-Savinjskih Alpah je več sto različnih jam in brezen, a malo jih je tako posebnih kot Kamniška jama. Prvega maja je minilo štirideset let, odkar jo je odkrila skupina kamniških jamarjev, ki še danes pravi, da gre za kraljico jam na Kamniškem.

Kamniška jama leži v grebenu Zeleniških špic z vhodom na nadmorski višini 1400 metrov. »Jama je nekaj izjemnega, zato ker je njen glavni rov večinoma horizontalen, kar je v Alpah velika redkost, večina jih je namreč navpičnih. Ko smo se lotili datiranja, smo ugotovili, da je jama stara najmanj pet milijonov let. Glavni rov je dolg več kot 1700 metrov, jamo pa sestavljajo štirje deli. Ne gre le za jamo, ampak jamski sistem – in takega v naših Alpah ob našem odkritju še ni bilo,« nam je povedal Rajko Slapnik, predsednik Jamarskega kluba Kamnik, ki je skupaj z drugimi člani prvega maja pripravil tradicionalni ogled Kamniške jame za širšo javnost. Obisk jame sicer ni preprost, saj je dostop precej zahteven. Ogled traja več kot pol dneva, saj je do vhoda več kot dve uri hoje, ogled po jami pa traja od tri do štiri ure, potem pa sledi še vrnitev v dolino, a kljub temu je zanimanje Kamničanov in številnih drugih za jamo, na katero so domači jamarji zelo ponosni, iz leta v leto večje.

Jami bodo letos posvetili monografijo

Ob letošnjem jubileju so se jamarji spomnili tudi prvomajskih praznikov leta 1978, ko so po kamniških hribih sistematično iskali nove jame. »Nekaj planincev z dušami jamarjev je takrat stikalo po Zeleniških špicah in preiskovalo špranje, spodmole, luknje, skratka vse, kar bi lahko vodilo v nedrje masiva. Vido Kregar, Zvone Hribar, Dane Holcar, Janko Urbanc, Rastko Zabrič in Janez Virijant so se pred slabim vremenom zatekli pod veličastni spodmol, ki so ga omenjali že lovci. Prav lovci in pastirji so nam namreč pokazali največ vhodov v jame, kaj vse se skriva globlje, pa ni bilo raziskano. Prvih nekaj deset metrov odkritega podzemnega rova je nakazalo, da smo našli nekaj izjemnega. Poimenovali smo jo Kamniška jama in postala je kraljica vseh jam v visokogorju Kamniško-Savinjskih Alp,« je na odkritje ponosen Rajko Slapnik, ki je bil Kamniški jami v vseh teh letih še vsaj stokrat, strokovno delo, čeprav so mu posvetili toliko let in objavili tudi več obsežnih člankov, pa še ni zaključeno. Letos bodo vse zbrano gradivo o jami objavili tudi v obsežni monografiji.

Aragonitni kristali in endemični hroščki

Poleg same lege ima jama še več posebnosti. V njej so tudi aragonitni kristali, ki so v Sloveniji najdeni le še v Ravenski jami in rudniku Mežica. Aragonit ustvarja skupine iglic rjavkaste barve v obliki ježkov. Temperatura v jami niha od 5,9 do 6,2 stopinje Celzija, v njej pa so odkrili tudi dve novi vrsti jamskih hroščev.