Bitnje obiskala redka ptica

V Bitnje pri Kranju se je v petek zatekel klavžar, zelo ogrožena ptica selivka, vzrejena v Avstriji. Zaradi njenega ponovnega naseljevanja v Srednjo Evropo jo lahko občasno opazimo tudi pri nas.

Kranj – Naš fotograf je v petek dopoldne na pokopališču v Bitnjah pri Kranju v objektiv ujel nenavadno črno ptico z neoperjeno glavo ter dolgim in ozkim kljunom. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) so potrdili, da gre za klavžarja, ki je v 17. stoletju na območju Evrope izumrl, a ga v okviru evropskega projekta Life partnerji iz Avstrije, Nemčije in Italije ponovno naseljujejo. Tako se večkrat letno redno pojavijo tudi na območju Slovenije, marsikdaj blizu letališč, tudi v Lescah so že bili. Letališč so vajeni, saj so jih s pomočjo motornih zmajev učili selitvene poti na prezimovališča.

Ptica, opažena v Bitnjah, je samička Flumisel, ki se je izvalila leta 2014 v avstrijskem živalskem vrtu Rosegg, je pojasnila Tjaša Zagoršek z Doppsa: »Nato so jo prenesli v center za vzrejo klavžarjev Burghausen v bližini Salzburga. Vsak klavžar, vzrejen v okviru projekta Waldrappteam, dobi svoj obroček in GPS-oddajnik, da ptico lahko spremljajo. Flumisel se že nekaj časa zadržuje na območju Slovenije. K nam je priletela sredi aprila in se je nekaj dni zadrževala na območju Banjšic nad Novo Gorico, nato pa je odletela v Bitnje pri Kranju. Najverjetneje bo v naslednjih dneh odletela nazaj v Avstrijo.«

V centralnem delu Evrope so bile te ptice selivke do 17. stoletja redni gnezdilci. Izumrle so predvsem zaradi pretiranega lova človeka in jemanja mladičev iz gnezd, saj so veljale za delikateso, ki ni smela manjkati na banketu visoke gospode. Podrobnih dokumentov o gnezdenju klavžarja pri nas sicer ni, glavni posredni dokaz o njegovi razširjenosti pa je freska iz cerkve v Hrastovljah, na kateri je upodobljena prav ta ptica, je razložila Zagorškova.

Svetovna zveza za varstvo narave je to ptičjo vrsto leta 1994 razglasila za kritično ogroženo. »Danes v Evropi lahko naštejemo nekaj populacij na območju Turčije, Španije in Avstrije, ki pa so vse odvisne od pomoči človeka, saj gre za populacije, vzrejene v vzrejnih centrih ob pomoči živalskih vrtov. Te populacije danes štejejo približno dva tisoč osebkov,« je pojasnila Zagorškova. V naravi popolnoma brez pomoči človeka gnezdi le še na atlantski obali Maroka. »Populacija šteje okoli 150 ptic, v Siriji pa so se obdržali še poslednji ostanki, od tri do pet parov vzhodne populacije, ki je nekoč bivala tudi pri nas,« je še povedala.