Fizioterapija že pred posegom

O tem, kako pomembna je rehabilitacija bolnikov z bolečino v križu pred operativnimi posegi in po njih, svetuje asist. dr. Zala Kuret, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Hude bolečine v križu povzročijo spremenjeno mehaniko gibanja pri bolniku, kar lahko vodi do atrofije hrbtnih in trebušnih mišic, nevrofizioloških sprememb, slabše kontrole gibanja. Zgolj operacija vseh teh primanjkljajev ne more odpraviti, prav tako operacija ne more vzpostaviti nazaj popolnega fizičnega funkcioniranja, opozarja dr. Zala Kuret, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Kot pravi, pa je operacija lahko uspešnejša, če je ustrezna predoperativna obravnava: »Raziskave so potrdile, da bolniki, ki so že pred operacijo vključeni v fizioterapevtsko obravnavo, bolje prestanejo operativni poseg in tudi končni izid zdravljenja je boljši.«

Pooperativna rehabilitacija

Takoj po operaciji pa se začne zgodnja pooperativna rehabilitacija. »V tem obdobju je na prvem mestu omilitev pooperativne bolečine, pri čemer si lahko poleg analgetikov pomagamo s hlajenjem na operativnem mestu. Gretje sicer sprošča mišice, vendar bo v primeru rane gretje povečalo pretok, lahko pa poveča oteklino in tudi bolečino, tako da ga odsvetujemo. Bolečino lahko omilimo tudi s spreminjanjem telesnih položajev. Namen zgodnje fizioterapije je edukacija in spremljanje, kako se držimo pooperativnih previdnosti. Naučite se vaj, ki jih boste lahko po odpustu iz bolnišnice redno, vsakodnevno izvajali doma, saj ne želimo, da se po operaciji telesna pripravljenost in kondicija slabšata. Fizioterapevt vas bo opozarjal tudi na vaše vedenjske in gibalne vzorce – vzpostaviti moramo ponovno zaupanje v lastno telo ter zmanjševati strah pred gibanjem,« svetuje strokovnjakinja.

Zdraviliško zdravljenje, redna telesna vadba ...

V literaturi se priporoča začetek pozne pooperativne rehabilitacije štiri do šest tednov po posegu. Pooperativna rehabilitacija predstavlja glavni del, ko bolnika skušajo vrniti v čim boljše funkcijsko stanje. Običajno se izvaja v obliki zdraviliškega zdravljenja, saj so znani pozitivni učinki hidrogimnastike na okrevanje, poleg tega pa izkoriščamo tudi vse pozitivne učinke naravnega faktorja na zdravje in počutje. »Po zaključenem zdraviliškem zdravljenju je treba redno telesno aktivnost ter vaje, ki se jih med terapijo naučimo, redno izvajati, najbolje vsakodnevno z vključevanjem elementov aerobne telesne aktivnosti. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije za zdravo telo potrebujemo v tednu skupaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti (npr. hitra hoja) ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti (npr. tek). Takšno stopnjo aktivnosti lahko dosežemo na primer z zmerno aktivnostjo 30 minut petkrat na teden ali visoko intenzivno telesno dejavnostjo 25 minut trikrat na teden. Da pa aktivnost šteje, mora posamezen sklop trajati vsaj deset minut. Vsaj dvakrat na teden priporočamo tudi izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let in osebam, ki so manj gibljive, svetujemo tudi vaje za ravnotežje vsaj trikrat na teden, kar ugodno vpliva na preprečevanje padcev,« še svetuje asist. dr. Zala Kuret iz Ambulante za fizikalno in rehabilitacijsko medicino v medicinskem centru Dobrna Medical, ki svetuje tudi glede programa rehabilitacije, ki vsebuje postopke fizioterapije in delovne terapije.