Je Marx še aktualen?

Minilo je že dvesto let od rojstva Karla Marxa. Ob tej obletnici po svetu – na Zahodu bolj kot na nekdanjem komunističnem Vzhodu – potekajo številne razprave o vplivu tega velikega misleca na potek svetovne zgodovine …

Marxova napoved globalizacije

V spomin na Marxa preberimo njegovo napoved globalizacije. »Buržoazija je v zgodovini igrala nadvse revolucionarno vlogo. Kjer je buržoazija prišla na oblast, je razdejala vsa fevdalna, patriarhalna, idilična razmerja. Pestre fevdalne vezi, ki so vezale človeka na njegovega naravnega predstojnika, je neusmiljeno raztrgala in ni pustila med človekom in človekom več druge vezi kot goli interes, kot brezčutno 'plačilo v gotovini'. Sveto grozo pobožne zanesenosti, viteškega navdušenja, filistrske otožnosti je utopila v ledeni vodi egoističnega računa. Osebno dostojanstvo je razkrojila v menjalno vrednoto, na mesto neštetih zapisanih in pošteno pridobljenih svoboščin je postavila eno samo brezvestno svobodo trgovine. Z eno besedo, na mesto izkoriščanja, zastrtega z verskimi in političnimi iluzijami, je postavila odkrito, nesramno, direktno, suho izkoriščanje. Buržoazija je snela svetniški sij z vseh dotlej častivrednih opravil, opazovanih prej s svetim strahom. Zdravnika, pravnika, duhovna, pesnika, znanstvenika je spremenila v svoje plačane mezdne delavce. Buržoazija je z družinskega razmerja strgala ganljivo sentimentalno tančico in ga zvedla na čisto denarno razmerje.« Zlasti pa: »Potreba po vse širšem odjemu njenih produktov podi buržoazijo po vsej zemeljski krogli. Vsepovsod se mora ugnezditi, vsepovsod naseliti, vsepovsod navezati stike. Buržoazija je z izkoriščanjem svetovnega trga kozmopolitsko oblikovala produkcijo in potrošnjo vseh dežel. Industriji je na veliko obžalovanje reakcionarjev spodmaknila spod nog nacionalna tla. Prastare nacionalne industrije so bile uničene in se še iz dneva v dan uničujejo. Spodrivajo jih nove industrije, katerih uvajanje postaja za vse civilizirane nacije življenjsko vprašanje, industrije, ki ne predelujejo več domačih surovin, temveč surovine z najbolj oddaljenih področij, in katerih fabrikati se ne porabljajo le v deželi sami, temveč na vseh delih sveta hkrati. Na mesto starih potreb, ki so jih zadovoljevali izdelki (domače) dežele, stopajo nove, ki terjajo za zadovoljitev produkte najbolj oddaljenih dežel in podnebij. Na mesto stare krajevne in nacionalne samozadostnosti in zaprtosti stopa vsestransko občevanje, vsestranska odvisnost nacij druge od druge. Tako kot z materialno je tudi z duhovno produkcijo. Duhovni proizvodi posameznih narodov postanejo splošna dobrina. Nacionalna enostranost in omejenost postajata bolj in bolj nemogoči, a iz mnogih nacionalnih in lokalnih literatur se izoblikuje svetovna literatura. / Buržoazija z naglim izboljševanjem vseh produkcijskih orodij, z neskončno olajšanimi komunikacijami vseh vleče v civilizacijo vse, tudi najbolj barbarske narode. Cenenost njenega blaga je težka artilerija, s katero podira vse kitajske zidove do tal, s katero prisili h kapitulaciji najtrdovratnejše sovraštvo barbarov do tujcev. Vse narode primora, da usvoje produkcijski način buržoazije, če nočejo propasti; primora jih, da pri samih sebi vpeljejo tako imenovano civilizacijo, tj. postanejo buržuji. Z eno besedo, ustvarja si svet po svoji podobi. / Buržoazija je deželo podvrgla gospostvu mesta. Ustvarila je velikanska mesta, silno povečala število mestnega prebivalstva v primerjavi z vaškim in tako iztrgala precejšnji del prebivalstva idiotizmu vaškega življenja. Kot je spravila vas v odvisnost od mesta, tako je naredila barbarske in polbarbarske dežele odvisne od civiliziranih, kmečka ljudstva od buržoaznih ljudstev, Vzhod od Zahoda …« (Prevedel dr. Božidar Debenjak) – Se vam ne zdi, da te besede zvenijo zelo aktualno? Pa so bile prvič objavljene že pred 170 leti (1848), v znamenitem Manifestu komunistične stranke.

Marxa ni treba skrivati

V Marxovem rojstnem mestu Trier, kjer se je rodil 5. maja 1818, so odkrili pet metrov visok kip, ki ga je mestu podarila Kitajska. Wolfram Leibe, župan Triera, je ob tem izjavil: »V Nemčiji imamo vedno znova in znova težave z zapletenimi osebnostmi iz zgodovine, ki jih želimo skriti v gozdu. Pripeljati Marxa nazaj v mesto je bila zavestna odločitev, saj ga ni treba skrivati.«

Nevarno delo novinarjev

»Novinarka Daphne Caruana Galizia je preiskovala korupcijo znotraj vlade na Malti. Znajdemo se v položaju, ko novinarji opravljajo delo države, policije. To je zelo nevarno. Novinarji niso le priče sumljivim zgodbam, ampak te zgodbe razkrivajo, to pa ogroža vlado. Primer Daphne Caruana Galizia kaže, da novinarji pri svojem delu niso zaščiteni.« To je izjavila Jennifer Clement, predsednica Mednarodnega združenja Pen ob svetovnem dnevu svobode medijev (3. maj).