Konservatorski oddelek

Petinšestdeset let Gorenjskega muzeja (15)

Restavratorsko-konservatorski oddelek Gorenjskega muzeja ima dolgoletno tradicijo. Kot sta zapisala dr. Cene Avguštin in Majda Žontar, je v Kranju delovala Okrajna spomeniška komisija in pozneje Zavod za spomeniško varstvo, kjer se je takratni restavrator v muzeju ukvarjal predvsem z odkrivanjem in restavriranjem srednjeveškega stenskega slikarstva na Gorenjskem. Med glavne naloge so spadali restavriranje ogroženih umetniških del, ki jih je hranil muzej, priprava dokumentacije, konservatorsko-restavratorski posegi na gradivu ob najrazličnejših razstavah, kopiranje fresk, odlivanje plastik in strokovni nadzor nad stanjem razstavljenega in deponiranega umetnostnozgodovinskega gradiva, ki se je preusmerilo predvsem v restavriranje poslikanega kmečkega pohištva. Leta 1964 je prišlo v muzeju do večje spremembe. Zaradi rastoče etnografske, kulturnozgodovinske, arheološke in zgodovinske dejavnosti je bila ustanovljena samostojna konservatorska delavnica, ki se je ukvarjala s premično kulturno dediščino. V letih 1987 do 1990 so bili urejeni novi prostori delavnice v prizidku stavbe na Tavčarjevi 43, restavratorska delavnica pa se je leta 1993 iz župnišča preselila v prostore Krajevne skupnosti Center na Tomšičevo ulico ter leta 1998 pridobila prostore na Kidričevi 6. Delavnici sta ostali v ločenih prostorih vse do danes.

Konservatorsko-restavratorski oddelek Gorenjskega muzeja je specializiran za konserviranje in restavriranje arheoloških predmetov, kulturnozgodovinskih predmetov, kot so predmeti umetne obrti, etnološki predmeti, predmeti novejše zgodovine in umetnostnozgodovinski predmeti. Zaradi raznolikosti materialov, s katerimi se pri delu srečujemo, se udeležujemo izobraževanj ter strokovnih srečanj ter se povezujemo s strokovnjaki na različnih področjih znanosti.

Poleg konserviranja, restavriranja in dokumentiranja so naloge konservatorja-restavratorja v muzeju strokovno svetovanje, izobraževanje javnosti in skrb za preventivno konservacijo, ki je namenjena tudi lastnikom in skrbnikom dediščine, ter skrbi za razstavne in depojske prostore. Prav slednji pa predstavljajo največjo težavo, saj pogoji hranjenja v celoti ne ustrezajo sodobnemu hranjenju muzejskega gradiva. Depojski prostori so tudi na različnih lokacijah. Leta 2015 je bil v celoti obnovljen tekstilni depo v Mestni hiši v sklopu večletnega Evropskega projekta pod imenom RE-ORG SEE.