Kurjenje je prepovedano
Zeleni odrez in druge podobne odpadke, ki nastanejo pri delu na vrtu ali njivi, je treba kompostirati, oddati v ustrezen zabojnik ali odpeljati v zbirni center. Kurjenje je prepovedano.
Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča velika okoljska škoda. Obenem se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej zoprno v urbanih okoljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov strupeni in rakotvorni, opozarja Jarkovič.
Jesenice – V spomladanskem času, ko se mnogi lotijo urejanja vrtov in njiv, se marsikdo znajde pred vprašanjem, kam z zelenim odrezom in drugimi podobnimi odpadki. Nekateri najdejo najhitrejšo rešitev in jih kar na kraju zakurijo. In potem se dim vije po naselju in smradi ter duši vse živo. Pa je to res dobra rešitev? Kot odgovarja občinski inšpektor Medobčinskega inšpektorata in redarstva (MIR) Jesenice Gregor Jarkovič, nikakor. Kurjenje odpadkov v naravnem in bivalnem okolju kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja je prepovedano, opozarja Jarkovič. V Sloveniji to področje ureja več predpisov, globe za posameznika znašajo celo do 4100 evrov. Prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju pa prepovedujejo tudi evropske direktive.
"Glede na čas, v katerem živimo, je ekologiji in varstvu okolja treba nameniti veliko večjo pozornost in spremeniti miselnost in ravnanje. Sezone požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi toplih in suhih pomladi in jeseni podaljšujejo. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare največkrat zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike neprimerna in neutemeljena," poudarja Jarkovič.
Kako torej pravilno odstraniti zeleni odrez in druge odpadke? V skladu z uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, mehansko-biološko obdelavo ali katerikoli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. "Posameznik pri tovrstnih odpadkih nima veliko izbire. Odpadke, primerne za kompostiranje, lahko ustrezno kompostira na svojem zemljišču, vse ostalo mora oddati v ustrezen zabojnik oziroma oddati javni komunalni službi. Sežiganje kot način odstranjevanja odpadkov ni dovoljeno. Manjše količine tovrstnih odpadkov (ovenelo cvetje, posušene lončnice …) lahko odloži v tipske rjave zabojnike oziroma posode, namenjene biološkim odpadkom ali zabojnike za zeleni odrez. Za večje količine je potreben dogovor z javno komunalno službo," odgovarja Jarkovič.