Dopust in Tenerifi

Zaradi ugodnih okoliščin smo se letos znašli na španskem otoku Tenerife, ki spada v skupino Kanarskih otokov. Preden gremo na dopust (spomladi), vedno pogledamo stanje v denarnici. Povratna letalska vozovnica z rezervacijami je okoli dvesto evrov. Je to drago? Štirideset let nazaj so bile vozovnice precej dražje. Za peturni let smo plačali dvajset odstotkov povprečne slovenske plače. Menda pa se bodo letalske vozovnice zaradi novih tehnologij še precej pocenile. Morda bomo to doživeli. Včasih sem se neizmerno rad prevažal z letali po Evropi, kjer so razdalje kratke. Do Tenerifov pa pet ur niti ni tako prijetno sedeti kot sardela v konzervi. Še dobro, da lahko vmes beremo ali gledamo filme.

Živimo na podeželju in še nikjer nismo dobili boljšega apartmaja, kot ga imamo na Suhi – zadnji v vasi, pred nami so le travniki, gozdovi, zadaj lepi hribi in mir. Pa vendar grem rad na dopust. Veliko mi pomeni sprememba okolja. Na Tenerifih je podnebje drugačno, čez dan toplo in ne prevroče, ponoči se le malo shladi. Kanarskim otokom pravijo otoki večne pomladi. Poleti je čez dan 27 °C, ponoči 20 °C, pozimi pa so temperature le štiri stopinje nižje. Morski zrak je bolj mehak, ljudje v Sredozemlju so že po naravi malo bolj počasni, manj se jim mudi, pa vendar je vse narejeno; so prijazni in predvsem na cesti do turistov zelo potrpežljivi. Policisti se s turisti ne ukvarjajo, če ne izstopaš. Pri kontroli so nas preprosto poslali naprej. Nenormalno, za naše razmere, veliko je krožišč vseh vrst in pogosto res ne veš, kateri izhod je pravi. V spalnem naselju je pravi babilon. Prvi sosedje so Rusi. Hči ima alergijo in zato preživijo poletje na Tenerifih. Ne znajo angleško, mi ne špansko niti rusko. Pa se pomenimo po slovansko in z rokami. Deklica vsak dan vadi flavto. Na naše povabilo je pripravila kratek koncert. Zanimivo, da je izbor pesmi, ki jih otroci igrajo, precej podoben repertoarju v naših glasbenih šolah. Poslušalci smo bili Slovenci, Španci in Rusi. Zelo veliko je tu Rusov. Mnogo komercialnih napisov je v španskem, angleškem in ruskem jeziku. Druga soseda sta starejši angleški par. Očitno malo razvajena, ker jima ni najbolj všeč in gresta z veseljem domov. Za naselje skrbi temnopolti gospod. Pred 18 leti je prišel s trebuhom za kruhom s Kube. Na vprašanje, kako je na Kubi in kako je s Castrom, pove, da je Castro »morto« (umrl), za državo pa »no progress« (ni napredka). Povabila sva ga na kavo, malce smo se pogovarjali z rokami in si izmišljali mednarodne besede. Čeprav je daleč od doma, je vesel, da ima dobro službo in normalno življenje.

Tuje dežele in novi ljudje nam poživijo vsakdanjik. Novosti nam dajo širino znanja in izkušenj. Svojo globino pa nosimo vedno s seboj. Ta se samo zaradi potovanj ne bo poglobila. Za mojo srečo je bolj pomembno, kaj in kakšen sem, kot pa kje sem bil in kaj imam.