Kako so odkrivali Ameriko

Dne 31. julija leta 1498 je španski pomorščak Krištof Kolumb med svojim tretjim potovanjem v novi svet odkril otoka Trinidad in Tobago. Ko je nadaljeval potovanje, je prvič pristal ob obali Južne Amerike.

Krištof Kolumb je praktično odkril novo celino 12. oktobra 1492. Pravzaprav ni odkril Amerike, ampak San Salvador. Po dvomesečni plovbi je na ta dan njegova ladja Santa Maria pristala na otoku Guanahani, ki ga je imenoval San Salvador ter nato nadaljeval pot proti Kubi in Haitiju.

Ker je mislil, da je odkril krajšo pot do Indije, so tamkajšnji domačini dobili ime Indijanci. Novi svet pa so kasneje poimenovali Amerika po italijanskem pomorščaku Amerigu Vespucciju, ki je sodeloval v drugem in tretjem Kolumbovem potovanju, kasneje pa tudi on organiziral štiri potovanja na novo celino in jo tudi podrobno opisal. Zaradi tega so dolgo mislili, da je on »lastnik« enega od največjih odkritij v zgodovini človeštva.

Teorij o tem, kdo je odkril Ameriko, je sicer več. Trdijo, da so jo pred Kolumbom prebivalci iz vzhodne Sibirije, Kitajci, Vikingi in tudi Feničani. Prevladuje mnenje, da so se mongoloidi iz vzhodne Sibirije v obdobju med 23 tisoč in osem tisoč let pred našim štetjem preselili na Aljasko čez zemeljski most v Beringovi ožini, ki ga danes ni več. Nato naj bi se selili proti jugu. To potrjuje preprosto orožje iz kamna in živalskih kosti. Enakega so našli tako v Sibiriji kot v Mehiki in drugod v Ameriki.

Kitajci naj bi odkrili Ameriko leta 458. Kitajski profesor Chu Shienchi s pekinške univerze trdi, da je tja leta 458 priplula odprava, ki jo je vodil budistični menih Hoe Shin. Arheologi so res našli v starih mestih Srednje Amerike skulpture, ki so podobne tistim iz budističnih templjev.

Vikingi naj bi prišli v Ameriko okoli leta tisoč pod vodstvom Leifa Ericsona čez Islandijo in Grenlandijo. Zgodbe o njihovem potovanju pripovedujejo nordijske sage, ki so nastale na Islandiji med letoma 1320 in 1350, vendar jim do leta 1837 niso posvečali pozornosti.

Potrditev, da so prišli prvi v Ameriko Feničani, iščejo nekateri zgodovinarji v skrivnostnih razvalinah v New Hampshiru, kjer je 22 kamnitih koč, okopov, prehodov in oltar. Zanje ni razlage, kdo jih je naredil. Da naj bi Feničani res odkrili oddaljeno neznano zemljo, je mogoče prebrati tudi v Homerjevih epih.

Pregovori in reki

Nemški pregovor: Lepe besede dajo še dimu težo.

Nizozemski pregovor: Sladke besede človeka bogatijo s prijatelji.

Teluški pregovor (Indija): Nihče ni umrl od prekletstva niti preživel od blagoslova.

Osetski pregovor: Prekletstvo ljudi je hujše od božjega.

Smeh ni greh

»Si se res razšel s svojim dekletom samo zato, ker je začela nositi očala?«

»Ne. Ona je zato pustila mene.«

Pred vhodom v restavracijo pred novoletno polnočjo vpraša fant neznano dekle:

»Gospodična, ali vas lahko vprašam, kaj boste počeli nocoj?«

»Lahko, vendar ne pričakujte preveč. To, kar vi mislite, je že za mano.«