Pozor, klopi na pohodu

Na Gorenjskem je bilo v prvi polovici letošnjega leta 19 prijav obolelih za klopnim meningoencefalitisom (KME) od skupaj 96 prijav za Slovenijo in 482 prijav lymske borelioze od 4395 prijav za Slovenijo. Vrh obolenj je v poletnih mesecih.

Kranj – Bolezni, povezane s klopi, so letos glede na preteklo leto ponovno v porastu. Pred tem, v letih od 2014 do 2017, je bil Sloveniji zabeležen očiten upad prijav obolelih za KME. »Trenutno še ne vemo točno, kaj je botrovalo temu upadu. Cepljenje prebivalstva proti KME glede na sosednjo Avstrijo še vedno ostaja nizko. Res pa je, da smo v teh letih veliko pisali o nevarnosti bolezni, ki jih prenašajo klopi, in seznanjali prebivalstvo z njimi. Predvidevamo, da so se najbolj izpostavljeni ljudje cepili. Vsekakor na zmanjšanje bolezni pri ljudeh vplivajo tudi vremenski pojavi. Leta 2013 je bilo zelo deževno leto, leta 2014 smo imeli žled in posledično čiščenje gozdov. Marsikje so gozdovi postali bolj sončni z manj podrasti. Ker pa je zaznan upad bolezni tudi pri lymski boreliozi, lahko sklepamo, da se nekaj dogaja s klopi. Verjetno je prišlo do zmanjšanja okuženih kot neokuženih klopov, a bi za potrditev teh domnev morali izvesti raziskave,« je povedala specialistka javnega zdravja na kranjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik. A dejstvo je, da je bila ogroženost prebivalstva za obolenje proti KME v preteklih letih po epidemioloških kazalcih na Gorenjskem, zlasti v občinah Žiri, Železniki, Poljane - Gorenja vas in Škofja Loka še vedno v samem vrhu evropskih držav.

Podatki za prvo polovico leta 2018 kažejo, da smo imeli na Gorenjskem 19 prijav KME od 96 prijav za Slovenijo ter 482 prijav lymske borelioze od 4395 prijav za Slovenijo. Lani je bilo na Gorenjskem v enakem obdobju 13 prijav KME od 61 prijav za Slovenijo ter 337 primerov lymske borelioze od 2922 primerov za Slovenijo. Kot je poudarila sogovornica, se je treba zavedati, da za vsako številko stoji človek s trpljenjem med boleznijo in možnimi posledicami po preboleli bolezni.

Bolezni s hudimi posledicami

»Lymska borelioza je najpogostejša infekcijska bolezen v Sloveniji, ki jo prenašajo okuženi klopi. Povzroča jo bakterija Borrelia burgdorferi. Za bolezen so značilna tri obdobja. Eritema migrans je značilna sprememba na koži, ki zaznamuje prvo obdobje bolezni; rdečina, ki se širi navzven, znotraj pa zbledi, tako da nastane značilen obroč, ki se pojavi po nekaj dneh po ugrizu klopa. Drugo ali tretje obdobje bolezni se lahko pojavi tudi po več mesecih ali let po okužbi. Bolezen prizadene številne organe ali organske sisteme, kot so koža, živčevje, sklepi, mišice, oči in srce. Lymska borelioza se pojavlja čez celo leto, vrh obolenj pa je v poletnih mesecih. KME je bolezen osrednjega živčevja. Virus se razmnoži na vbodnem mestu, nato se razširi v bezgavke, limfo, kri in s krvjo v organe in možgane. Bolezen je dvofazna. Začetek prve faze je od sedem do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi. Značilna je utrujenost, mišična bolečina, vročina, slabo počutje in glavobol. Pri večini pacientov se pojavi tudi druga faza te bolezni. Za drugo fazo je značilna visoka temperatura, močan glavobol, slabost, bruhanje ter celo nezavest in smrt. Na vbodnem mestu praviloma ni opaznih sprememb. Posledice bolezni so lahko dolgotrajne, zaradi KME pa lani in letos ni nihče umrl. Pojavnost je najvišja od maja do oktobra, vrh zbolevanja za KME pa je v juliju. Cepljenje, ki poteka vse leto, je najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje KME,« je še pojasnila Irena Grmek Košnik. Pred vbodi klopov se zaščitimo s primerno obleko, repelenti, hojo po uhojenih poteh ter rednim pregledovanjem in odstranjevanjem klopov.