Ogrožene rastline potrebujejo posebno varstvo

V Triglavskem narodnem parku je med pestro množico rastlin, ki rastejo v zavarovanem območju, tudi nekaj sto vrst prepoznanih kot ogroženih, zaradi česar potrebujejo posebno varstvo.

Bled – Poleti Triglavski narodni park privablja množice obiskovalcev, ki so navdušeni nad lepoto tamkajšnje narave, ki vključuje tudi barvito cvetje. A kot opozarjajo v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), naj planinsko cvetje obiskovalci občudujejo v naravi ter ga ne trgajo in nosijo s seboj domov. »Tako kot povsod po Sloveniji je tudi v Triglavskem narodnem parku strogo prepovedano odvzemati rastline zavarovanih vrst iz narave, v prvem in drugem varstvenem območju parka pa navedena omejitev dodatno velja tudi za nezavarovane vrste.« Zato svetujejo, da si obiskovalci lepe prizore iz narave shranijo v spominu, in ne na plačilnih nalogih naravovarstvenih na­dzornikov.

Določene vrste cvetja so ogrožene zaradi občutljivosti, redkosti, uničevanja ali neprimernega načina rabe življenjskega prostora in tudi zaradi svoje mikavnosti, pojasnjujejo v javnem zavodu TNP. Med strogo zavarovane vrste sodi tudi največji predstavnik v naravi rastočih kukavičevk oziroma orhidej v Evropi – lepi čeveljc. »Ta očem izjemno privlačna rastlina je v Sloveniji strogo zavarovana že od leta 1922,« so razložili v javnem zavodu TNP in dodali, da gre v Sloveniji predvsem za alpsko vrsto, ki sodi med značilne rastline bukovih gozdov, nanj pa lahko naletimo tudi v pasu ruševja in na gozdnih obronkih. Po ocenah v Triglavskem narodnem parku uspeva kar petina slovenske populacije lepega čeveljca. »Poleg gnojenja, intenzivne paše, posegov v prostor in neprimernega gospodarjenja z gozdovi ga ponekod ogrožajo tudi množično obiskovanje rastišč in z njim povezano trganje cvetočih poganjkov ali celo izkopavanje in iznos rastlin,« poudarjajo v javnem zavodu TNP. Nekatera rastišča, opozarjajo, so namreč razmeroma lahko dostopna in prepredena s stezami, zato tudi poostren naravovarstveni nadzor v času cvetenja rastlin ne more zagotoviti njihove popolne zaščite. »Kljub temu verjamemo, da večina občudovalcev rastišča obiskuje odgovorno, zavedajoč se varstvenega pomena tega prelepega predstavnika orhidej.«

Rastišča lepega čeveljca v Triglavskem narodnem parku so med drugim vključena tudi v ekološko omrežje območij Natura 2000, zato so v javnem zavodu TNP kot upravljavci tega območja še dodatno odgovorni za dolgoročno ohranitev vrste. »Tudi letos se poleg naravovarstvenih nadzornikov TNP v izvajanje poostrenega nadzora na območjih z najbolj ranljivimi rastišči vključujejo še druge pristojne službe in tudi posamezniki, zaznane kršitve, kot so namerno uničevanje, nabiranje, poškodovanje, trganje, ruvanje ali posedovanje rastlin lepega čeveljca, pa se lahko obravnavajo kar najstrožje, celo kot kaznivo dejanje,« še opozarjajo v TNP.