Majski hrošči povzročajo škodo tudi na nekaterih travnikih v Studorju. Fotografija je simbolična.

Ogrci majskega hrošča na bohinjskih travnikih

Ogrci so doslej prizadeli okrog trideset hektarjev travnikov v vaseh Ravne, Nemški Rovt, Srednja vas v Bohinju in Studor. Pri zatiranju kmetje računajo na pomoč občine.

Ogrci (ličinke) majskega hrošča se hranijo s koreninami trav, najbolj požrešni so v drugem in tretjem letu razvoja, največ škode pa povzročajo na slabših, manj pogosto košenih in gnojenih površinah.

Bohinjska Bistrica – V Bohinju so že v preteklosti imeli manjše težave z majskim hroščem, a tolikšnih, kot jih imajo letos, doslej še ni bilo. Majski hrošč se je razširil na približno trideset hektarjev travnikov v vaseh Ravne, Nemški Rovt, Srednja vas v Bohinju (predvsem na območje Senožet) in Studor, skupno je prizadetih šestnajstih kmetij, v kmetijski svetovalni službi pa dobivajo še nove prijave. Kot je povedal Dušan Jović, svetovalec iz oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ogrci majskega hrošča povzročajo škodo predvsem na travnikih, ki so slabše gnojeni in imajo zaradi tega tudi bolj pestro biotsko raznovrstnost. »Ogrci pojedo korenine trav, ruša začne veneti in rjaveti, posledica je manjši pridelek krme. Prva košnja je bila letos še v redu, druge je bilo bistveno manj. Če kmetje prizadetih travnikov ne bodo sanirali, se bo majski hrošč razširil še na dobre, s tem pa se bo izpad krme še povečal,« je dejal Jović in dodal, da so za zatiranje hrošča tri možnosti: lahko bi se odločili za kemično zatiranje, a to bi glede varovanja okolja ne bilo sprejemljivo, druga možnost je vnos glive, ki v zemlji zavre razvoj ogrcev, tretja možnost je mehansko zatiranje, to je frezanje travne ruše v dneh z zelo visoko dnevno temperaturo, potlej pa vsejanje trave in valjanje na novo posejane površine. »V Bohinju smo se odločili za mehansko zatiranje, ukrep pa bi morali izvesti do konca avgusta ali najkasneje v prvih dneh septembra.«

Bohinjski kmetje si želijo, da bi jim pri zatiranju majskega hrošča pomagala občina. Na občini kažejo razumevanje za njihove težave in že iščejo možnosti za sofinanciranje ukrepa, dolgoročna rešitev pa je, kot je dejal Jović, vsaj minimalno gnojenje travnikov.