Zbiranje denarja brez dovoljenja

Policisti so na območju Gorenjske letos ugotovili pet kršitev zbiranja prostovoljnih prispevkov, bistveno več pa je bilo prijav, največkrat proti tujcem, ki so zbirali prispevke pod pretvezo, da so gluhonemi.

Kranj, Bled – Večina od nas že ima izkušnjo, da nas je na ulici ogovoril neznanec in prosil za denar. Nekateri so želeli zgolj evro ali dva »za sendvič«, drugi so imeli utečen način zbiranja denarja »za dober namen«, na primer za preživetje slepega, gluhega, brez nog. Čeprav marsikdo izmed nas rad pomaga v stiski, pa imamo zadnje čase pri tem vse več pomislekov, saj smo priča različnim zgodbam, ki razkrivajo goljufe.

Nista bila gluhonema

Tako je zadnje dni odmevala pripoved študenta Bineta Hodžića Černeta, ki je opazoval tujca, ki sta na Bledu zbirala denar za pomoč gluhonemim. »Med po­čitnicami delam kot taksist in tako je k meni, ko sem šel k taksiju, stopil neznanec in mi ponujal list za podpis in prispevek. Ker mi je že nekaj dni prej brat pripovedoval o tujcih, ki so se izdajali gluhoneme, nato pa so se zbrali pri avtu z bolgarskimi registracijami in se normalno pogovarjali, sem takoj vedel, da gre za potegavščino. Rekel sem mu, naj gre, sicer ga bom prijavil policiji. Najprej se je pretvarjal, da me ne razume, nato jo je ucvrl, jaz pa sem mu sledil. Srečal sem še enega moškega, ki je molil list neki ženski. Rekel sem ji, da je prevarant, on pa mi je začel groziti. Vendar se nisem bal. Poklical sem policijo, nato sem moral v službo,« pravi Bine Hodžić Černe, ki je del dogodka posnel tudi s telefonom. Od takrat ju ni več videl.

»Zakon o varstvu javnega reda in miru opredeljuje dve obliki prekrška, in sicer beračenje ter zbiranje prostovoljnih prispevkov. Oseba, pa naj bo pravna ali fizična, lahko zbira prostovoljne prispevke le na podlagi dovoljenja pristojne upravne enote. Če oseba ne poseduje takega dovoljenja, stori prekršek po 17. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru,« pojasnjuje višji samostojni policijski inšpektor I Bojan Kos in dodaja, da so policisti na območju Gorenjske letos ugotovili pet kršitev zbiranja prostovoljnih prispevkov, bistveno več pa je bilo prijav, največkrat proti tujcem, ki so zbirali prispevke pod pretvezo, da so gluhonemi. »Kršitve ni bilo mogoče potrditi, če prijavitelj, priča ali oškodovanec v postopku ni želel sodelovati oziroma če ni bilo mogoče ugotoviti kršitelja ali prekrška,« pojasnjuje Bojan Kos.

Beračenje ni prepovedano

Druga oblika prekrška pa je beračenje, ki kot tako ni prepovedano. Prekršek je storjen šele takrat, ko berač nekoga na vsiljiv ali žaljiv način nadleguje. »Za nadlegovanje gre takrat, ko je berač aktiven proti posamezniku in na primer hodi za njim, ga vleče za rokav, prijema za roke, ovira in podobno. Kršitev beračenja so policisti letos ugotovili v desetih primerih,« še pravi Kos in dodaja, da policisti prekrške ugotavljajo tudi sami. Policisti lahko kršitelju zasežejo predmete, ki so povezani z zbiranjem prispevkov in beračenjem.