Doma pod Triglavom

Odgovor na članek Doma pod Triglavom, ki je bil objavljen na spletni strani Gorenjskega glasa 6. septembra 2018

»Mnogi simboli so nas v preteklosti razdvajali in celo ločevali. Triglav pa nas je vedno povezoval,« je dejal predsednik države. Avtor članka pa je opozoril na premierno prikazan dokumentarni film na RTV Naš Triglav o prvem vzponu na Triglav, o ljudeh, ki živijo z njim in ob njem, zgodbi simbola, ki je neodtujljiv del identitete Slovenije. Dokumentarec sem gledal, v arhivu RTV in na spletu pa še ni dosegljiv. Komentar o njem tako pišem po spominu. Če je kaj narobe navedeno, se opravičujem in prosim za dopolnilo oziroma popravek.

Verjetno vsi vemo, vsaj odrasli, da je ob Domu na Kredarici kapelica Marije Snežne, vprašanje pa je, koliko nas ve, da je na ministrstvu za kulturo zavedena kot nepremična kulturna sakralna stavbna dediščina z opisom: »Najvišje ležeč sakralni objekt stoji v bližini kapele, ki jo je 1896 zgradil Jakob Aljaž in je bila 1952 porušena. Nova kapela z lopo in zvonikom je bila zgrajena po načrtih J. Marinka 1992. V lopi več kamnitih spominskih plošč (dve iz stare kapele).« Vprašanje je tudi, koliko ljudi ve, da izraz porušena ni ustrezen, saj so jo neznanci minirali. V času totalitarne komunistične družbe so še leta 1952 rušili tudi cerkve po Kočevskem.

Triglav nas je in nas še združuje. Aljaž zato ni postavil križa na njegov stolp, na njem je bila kasneje rdeča zvezda. Bil pa je zlorabljen kot del simbola OF, ko je predvsem v prvih dveh letih vojne še pred ustanovitvijo vaških straž in domobrancev VOS likvidiral čez tisoč ljudi, med njimi tudi ženske in otroke. To je povzročilo razdvajanje in ločevanje. Simbolu OF je dokumentarec posvetil precej pozornosti; kapelico, prvotno in sedanjo, ki je pod varstvom države, pa je spregledal in jo tako simbolno ponovno porušil. Je to ponovno razdvajanje oziroma ločevanje, da ne omenim drugorazrednosti? Ob množici sodelujočih v dokumentarcu je bil tako spregledan tudi pobudnik za ponovno postavitev kapele tedanji dovški župnik Franc Urbanija. Verjetno je bil ob svojem sokrajanu Francu Potočniku med najbolj pogostimi obiskovalci Kredarice. V ta spregled spadajo tudi mnogi prostovoljci in dobrotniki, ki so pomagali pri gradnji, nadškof Šuštar in pet tisoč planincev, ki so bili prisotni pri blagoslovitvi, tudi planinci, ki vsako leto sodelujejo pri najmanj petih svetih mašah.

Če že cerkev in nas, vernike, kljub demokraciji ponovno del politike, nekatera civilna združenja in nevladne organizacije potiskajo v drugorazrednost in nam pripisujejo klerofašizem kot nasprotnikom ideologije smrti in teorije spola in nam očitajo kršitev ustave oziroma človekovih pravic, bi moral biti z javnim denarjem financiran dokumentarec bolj objektiven.

Pintar Franc, Bled