Glasovi izletniki smo se tokrat dvakrat odpravili v Švico. Na fotografiji je prva skupina.

Knez je bil doma

Gorenjski glas se je tokrat z Alpetourjem, potovalno agencijo, odpravil na zanimiv izlet v Švico, in to kar dvakrat, kjer je vrhunec tridnevnega pohajkovanja predstavljala vožnja z vlakom Bernina Express. Mimogrede smo si privoščili še »skok« do Lihtenštajna.

Spektakularen način prečkanja Alp: Bernina Express (1)

Berninska železnica je ena tistih, po kateri se morate peljati, če ste človek, ki vas navdušujejo izjemni pogledi. Pokrajina, neokrnjena alpska panorama in izjemne barve namreč zadovoljijo še tako zahtevnega potnika. Morda vse skupaj pokvarijo dežne kaplje ali megla, a slabo vreme samo po sebi ni prevelika ovira, saj v tem primeru igra svetlobe potniku Bernina Expressa pač ponudi rahlo drugačen odtenek navdušenja nad pokrajino.

Glasovci smo se v Švico prek Italije odpravili dvakrat. Enkrat je bil naš turistični vodnik na poti Srdjan Cvjetović, drugič vodnica Majda Tratnik, obakrat pa sta se za volanom avtobusa z nami na avanturo po severnem delu Italije in vzhodnem delu Švice podala vedno nasmejana Gorenjca, šoferja Vili Šturm in Oliver Lukič. Razlika med obema izletoma je bila le v tem, da smo si prvi najprej ogledali slikovito jezero Iseo ali Sebino in istoimensko vasico, se odpravili do Sulzana, nadaljevali po dolini Carmonica proti švicarski meji, se na vlak usedli v mestu Tirano in izstopili v St. Moritzu, si ogledali najstarejše švicarsko mesto in sedež kantona oziroma pokrajine Graübunden Chur ter najbolj italijansko mesto v Švici Bellinzon, obiskali čokoladnico Alprose in zaključili z obiskom mesta Lugano, ki leži ob istoimenskem jezeru; medtem ko je druga skupina ubrala ravno obratno pot. Vmes pa smo skočili še v Lihtenštajn, kjer smo z glavnega trga Vaduza mahali lihtenštajnskemu knezu Hansu-Adamu II., ki naj bi bil doma, ker so bile zastave na mogočnem gradu, ki se dviga visoko nad mestom, izobešene. Zagotovo je grad Vaduz tudi največja znamenitost istoimenskega mesta. Je dom in uradna rezidenca lihtenštajnskega kneza in knežje družine. Grad lahko vidimo od povsod v mestu in je iz središča dostopen tudi peš.

Vaduz je glavno mesto kneževine Lihtenštajn in leži na desnem bregu reke Ren. Skozi vse leto ga obišče ogromno turistov. Pritegnila so nas po celotni peš coni v mestu razstavljena različna moderna umetniška dela, predvsem po tleh pa smo naleteli na ogromne primere poštnih znamk – namreč, ko nekomu omeniš Lihtenštajn, pomisli najprej na davčno oazo, potem pa na znamke, ker so v produciranju teh mojstri. Mesto naj bi bilo znano tudi po vinskih kleteh. Sprehodili smo se do gotske katedrale sv. Florjana in gledali obraze mimoidočih ter upali, da morda le srečamo samega Adama. Cene v izložbah smo namerno spregledali, ker so – seveda – visoke.

Obisk Vaduza smo si lahko privoščili, ker smo spali v švicarskem Buchsu, manjšem mestu, oddaljenem dobrih deset, morda petnajst minut vožnje z avtobusom.

(Nadaljevanje prihodnjič)