Vedno sem hrepenel po lepoti

»Lepota. Po njej hrepenimo, radi jo opazujemo, želimo si jo ustvarjati, iščemo jo v naravi, umetnosti, drug v drugem, nekateri celo v sebi. Kje pa jo lahko najdemo? Je lepota nekaj, kar je zunaj, v videnem – ali je lepota v očeh opazovalcev?« O tem je razmišljala in predvsem spraševala filozofinja Tina Košir ...

Lepoti so se na dogodku v gradu Khislstein v Kranju posvetili z različnih perspektiv trije sogovorniki. Dragica Čadež, profesorica, akademska kiparka, mag. Franc Planinšek, dr. med., specialist plastične in rekonstruktivne kirurgije in specialist splošne kirurgije, ter filozofinja Tina Košir. Kaj je torej lepo v očeh plastičnega kirurga, kiparke in filozofa?

Čadeževa razmišlja v smeri, da kar je resnično, ni zlagano. Tako kot človek je narejena narava; vse je neenako, a hkrati skladno, harmonično. »Umetnost pa je nekaj drugega, je iskanje resnice, zakonov. Umetnost mora biti angažirana, mora nekaj povedati, odraža svoj čas. Zato tisto, kar je v umetnosti lepo, je običajno kič; na tej meji jaz operiram. Delati eno lepo figuro, komu na čast? Najbolj pošteno je, da vprašaš sebe, kaj ti je všeč in kaj hočeš ... in če sem jaz na koncu zadovoljna s svojim umetniškim delom, vidim, da tudi drugi to sprejemajo kot dobro,« razmišlja Čadeževa. In na koncu je prav zaradi tega to tudi lepo.

Kipar bi bil tudi mag. Franc Planinšek, bil bi arhitekt, njegova stara mama je želela, da postane duhovnik. Morda je vendarle vsega po malem – danes priznani estetski kirurg. Le da je Čadeževa (na dogodku v gradu) kiparila pred občinstvom, Planinšek pa pojasnil, da je pri svojem delu v operacijski dvorani raje skrit pred očmi javnosti. Pravi tudi, da je pri njem kot v spovednici, da se veliko pogovarja s pacienti. Kot pojasni, pogosto vidi kakšno stisko v ozadju, željo, ki ni upravičena. In mora dekletu razjasniti, da to ni tisto, kar si ona želi, ampak je to želja njenega moža, partnerja, in da bo odločitev kasneje obžalovala. »Bistvo je v tem, da komu rečeš ne. Specializante, in veliko sem jih imel, ki so se učili pri meni, sem naučil reči tudi ne,« je dejal Planinšek. Neko obdobje so bile v modi poševne oči. Je to res prava odločitev za celo življenje? Veliko škode dojemanju lepote povzroča poveličevanje zadnjice Kardashianovih ... Kaj je torej tisto, kar je lepo po merilih vrhunskega estetskega kirurga? »Tisto, kar je meni všeč,« odgovori. Kajti vedno je hrepenel po lepem, poklicanost k lepoti je bila nekaj, kar se ni dalo ustaviti. K njemu dandanes ne prihajajo več samo dekleta. Tudi fantje, največkrat zaradi nezadovoljstva z nosom, uhlji, včasih ličnicami.

A kaj je še tisto, kar doživljamo kot lepo? Danes izgubljamo prav to, občutek za lepo, razmišlja Čadeževa, saj je družba usmerjena k uporabnosti, produktivnosti, hitri konzumaciji. Izgubljamo prefinjen občutek za to, kaj je lepo v naravi, umetnosti, medčloveških odnosih. Premalo je vzgoje estetskega okusa; literatura, glasba, umetnost nasploh je sestavni del človeka – in to je treba spodbujati že pri otrocih, svetuje. Čemur pritrjuje Planinšek, ki dodaja: »Če moji študentje ne obvladajo zgodovine umetnosti, tudi lepote ne.« Ali kot nagovori bralca v svoji knjigi Lepo s podnaslovom O lepoti, staranju in estetski kirurgiji: »Da, umetnost lepote mora biti osnova vsakršne lepotne kirurgije, kakor je poznavanje anatomije osnova medicine na splošno. Odpraviti neko pomanjkljivost terja upoštevanje celote.«

In počasi človek odkriva, da je lepota – predvsem ali tudi – v nas samih. Zato naj ne bo odveč beseda Dragice Čadež o staranju. Kajti lep je tudi star človek, le da tega načina lepote ne znamo dovolj ceniti. Na dogodek v gradu sta povabili zdravnici – Kranjčanki Lea Šemrl, dr. med., in Simona Debelak, dr. stom. Zaželeli sta si takšnega in podobnih večerov, naslednji bo oktobra na temo bolečine.