Podjetni upokojenci

Danes nekateri komaj čakajo, da se upokojijo, drugi bi radi ostali v službi, kolikor dolgo še lahko. Zdi se, da je odvisno, kakšen napor predstavlja služba, kako se človek počuti, kako mu služi zdravje in kakšne načrte si je zadal za svoje tretje življenjsko obdobje.

Meni so bolj všeč tisti, ki se upokojijo takoj, ko morejo, in potem delajo tisto, kar so želeli, pa za to ni bilo časa. Ne veš, kje je prava meja in mera zmogljivosti, inovativnosti, občutka, da še zmoreš in si nepogrešljiv, in občutka, da kolektiv komaj čaka, da nastopiš drugo službo – upokojitev.

V petek sem bila na odprtju apartmajev v okolici Tržiča. Gospa se je upokojila in preuredila hišo v apartma. Tik pred upokojitvijo je povsem za svoje veselje diplomirala na višji šoli in sedaj je postala sobodajalka. Prejela je nekaj občinskih sredstev za preureditev apartmajev, kar seveda ni bilo dovolj, vložila kar nekaj denarja in danes je podjetnica. Poletna sezona je bila že polno zasedena in sedaj, ko se je stanje malce umirilo, je pripravila odprtje. Prišel je sam gospod župan in gospa je bila vidno ganjena in zadovoljna, da končno počne nekaj, kaj rada dela, ji je v veselje in pri tem uživa. Povabila je tudi svojo učiteljico angleščine, da bi preverila, kako to počne v praksi. Gospa je posebna, kot smo vsi. Otroci so svetovljani in tako jih je obiskala na njihovih poklicnih poteh v Ameriki, Avstraliji in Aziji. Na dan odprtja je oblekla rdečo obleko z belimi rožami, ki jo je pred leti kupila na Havajih in jo je sedaj prvič oblekla. Gostje prihajajo iz celega sveta. Občudujejo našo deželo, mir in zeleno pokrajino, prijazne ljudi in dobro hrano. Gospa ima doma kokoši, zajce, zelenjavo in vse to je namenjeno gostom.

Vse kaže v prid rasti turizma v svetu, v Sloveniji pa še posebej. Mnogi se sprašujejo, ali bo oziroma kdaj bo ta balon počil. Ljudje so preuredili hiše in drvarnice v apartmaje, v večjih mestih kupujejo stanovanja in hiše in jih preurejajo v namestitve za tujce. Koliko časa bo še vse raslo, se jim bodo investicije povrnile, tega ne ve nihče. Pomembneje se mi zdi, ali bomo znali kontrolirati in omejiti ter nadzorovati obisk naravnih in kulturnih znamenitosti v Sloveniji, postaviti dnevne kvote obiskovalcev in skrbeti, da nas tujci ne bodo dobesedno poteptali. Bomo znali ponuditi tudi lokalne posebnosti, ne le obale, Bleda, Bohinja, Postojnske jame in Triglava? Za tujce je vsaka vas biser, narava in zelenje so povsod.

Mladi upokojenci uživajo. Tale gospa ni osamljen primer. Podobni upokojenci, ki so postali sobodajalci, povedo, da končno počnejo nekaj, kar radi delajo. Pravijo, da so bili vzgojeni v duhu pridnosti, češ drži se službe, četudi ni idealna. Nihče jih ni spraševal, ali se ob delu dobro počutijo in ali v tem uživajo. Sedaj so upokojenci. Prvič delajo nekaj, kar radi delajo, pri tem so uspešni in neodvisni. Bodimo pogumni in poskrbimo za to že v svoji aktivni delovni dobi.