Srečko Knafelc je dejal, da je predstavnik povojne generacije, po njegovem mnenju najsrečnejše generacije Slovencev, ki sta ji bila namenjena mir in jasna perspektiva za življenje. / Foto: Tina Dokl

Ohraniti moramo svobodo

S slovesnostjo ob 74. obletnici požiga vasi so se poklonili žrtvam tragičnega dogodka, ko je nemška vojska 7. oktobra leta 1944 napadla, izropala in požgala vas Gozd.

Gozd – Spominsko slovesnost, ki jo leto za letom prvo oktobrsko nedeljo priredi Krajevni odbor za ohranjanje vrednot NOB Križe skupaj z Občinskim odborom ZB NOB Tržič in podporo Občine Tržič, Osnovne šole Križe, Planinskega društva Križe in PGD Križe, so letos združili s praznovanjem krajevnih skupnosti Križe in Senično.

Slavnosti govornik je bil Srečko Knafelc, predsednik Društva Zarja spominov iz Velikih Lašč. Dejal je, da smo ujetniki časa in dogodkov, na katere le redko kdaj lahko vplivamo. »Ponovno se soočamo s poskusi, da bi razvrednotili tisto najvrednejše v narodu – ponos in pogum. Naša naloga danes ni lahka, morda na trenutke še težja kot v tistih časih okoli leta 1941. Ohraniti moramo težko pridobljeno svobodo in vsa pozitivna izročila partizanskega boja,« je dejal govornik in poudaril: »Ne smemo dopustiti, da se poskuša popravljati zgodovina, da se omalovažuje upor proti okupatorju in da se celo kriminalizira NOB. To je najmanj, kar lahko storimo za borce, ustreljene talce, za izgnane in razseljene.«

Slovesnosti so se udeležili tudi župan Občine Tržič Borut Sajovic, podžupan Občine Tržič Dušan Bodlaj, častni občan Občine Tržič Tine Tomazin, predsednik KS Križe Slavko Bohinc, predsednik KS Senično Vinko Studen in predsednik Občinskega odbora ZZB NOB Tržič Jure Jerkič. Slednji je v uvodnem govoru dejal, da sta mu v nazivu Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije najpomembnejši dve besedi: za vrednote. »Tovarištvo, solidarnost, pomoč nemočnim, skrb za ranjence – iz teh vrednot so nastale zelo pomembne stvari za obstoj slovenskega naroda in jezika: ustanavljale so se ilegalne šole v slovenskem jeziku, ilegalne bolnice, ilegalne tiskarne, kjer so se tiskala umetniška dela slovenskih sodobnikov. Marsikaj od tega je bilo izdano in uničeno, toda iz uničenega je zraslo novo.«