Ples iz Orienta

Kulturno-umetniško društvo Leyli iz Tržiča letos obeležuje desetletnico delovanja. V počastitev jubileja so ustvarili posebno plesno zgodbo, ki jih je popeljala v pravljični svet Tisoč in ene noči.

Tržiške orientalske plesalke so ob desetletnici delovanja minulo soboto polno Dvorano tržiških olimpijcev očarale z uprizoritvijo zgodbe o Šeherezadi. V predstavi so uporabile za Orient značilen ciklični način pripovedovanja, kar pomeni, da so v osrednjo okvirno zgodbo vložile raznolike zgodbe, ki se med seboj prepletajo in prehajajo druga v drugo. »Dvor, sultanova vrnitev iz vojne, magično jezero in skrivnost posebne noči, združitev štirih naravnih elementov, demonska bitja, verižica s čarobno močjo, svečanost in slavje – to je zgodba o Šeherezadi,« pove umetniška vodja kulturno-umetniškega društva Leyli in priznana učiteljica orientalskega plesa Iris Šober. Na odru se je zvrstilo kar petdeset plesalk. Kot gostje so se jim pridružile članice skupine Ambrosia Vesna Zorman, Tina Leskovšek in Simona Kočar, zvoka violine in klarineta pa sta plesni predstavi dodala Tina Blaznik in Robert Bone. Po spektakularni uprizoritvi je Zveza kulturnih organizacij Tržič podelila jubilejna priznanja članicam, ki so v društvu vseh deset let. Poleg Iris Šober so ga prejele Sandra Kavčič, Sonja Begulić, Stana Petković in Sara Bojić, mlajši članici Sara Blagotinšek in Stela Poljanšek pa sta dobili priznanje za pet let članstva.

KUD Leyli, ki deluje od junija 2008, želi prispevati k višjemu nivoju orientalskega plesa, k razumevanju in spoštovanju orientalske kulture brez predsodkov, značilnih za zahodno dojemanje orientalizma. Eden od načinov, s katerim skušajo to doseči, je udejstvovanje in doseganje visokih rezultatov na državnih prvenstvih, mednarodnih in svetovnih festivalskih tekmah, vsako leto pa pripravijo tudi večji plesni projekt in predstavo.

Društvo šteje že osemdeset članic, starih od šest do šestdeset let. Interes za ples z vzhoda vedno večji, pojasni Iris Šober. »Smo daleč od tradicionalnih slovenskih plesov, naši plesi izhajajo iz Egipta in upodabljajo tradicionalno egipčansko žensko iz dežele, ki izžareva moč,« pove in nadaljuje: »Orientalski ples ponudi ženski možnost lastnega izražanja, vsaka orientalska plesalka preko značilnih ženstvenih gibov lahko začuti svojstveno eleganco in gracioznost.« Kot meni Iris, se orientalskega plesa žal še vedno držijo neljubi stereotipi. »Glavni krivec so filmi, ki orientalsko umetnost prikazujejo na cenen in neokusen način, je pa orientalski ples vse prej kot vulgaren. Vesela sem, da so Tržičani to prepoznali in nas z občudovanjem sprejeli.«