Več lesa bi lahko predelali doma
V združenju Sloles so prepričani, da bi ob zadostni podpori države lahko več lesa iz slovenskih gozdov predelali doma.
Združenje Sloles je posebno priznanje in nagrado podelilo slovenski reprezentanci gozdnih delavcev, ki je na svetovnem prvenstvu na Norveškem dosegla izjemen uspeh.
Kranj – Člani slovenskega lesnega združenja Sloles so se prejšnji četrtek zbrali v Tržišču v občini Sevnica na svojem prvem kongresu. Teme kongresa so bile za sedanje razmere zelo aktualne. Razpravljali so o ukrepih za spodbujanje gospodarjenja z gozdovi in za predelavo lesa, o certifikaciji gozdov po sistemu PEFC, o poseku lesa v naslednjih letih, prometu z lesom, dobavi gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov, o rabi lesa pri gradnji objektov, o odpornosti lesa, povezovanju panožnih združenj v gozdno-lesni verigi, o ukrepih iz programa razvoja podeželja, ki so namenjeni gozdarstvu in prvi predelavi lesa, možnih oblikah financiranja, vzpostavitvi skupne platforme slovenske gozdno-lesne verige, o dosedanjem delu združenja in njegovih nalogah v bližnji prihodnosti ...
Kot je dejal Edo Oblak, direktor združenja Sloles, sicer pa tudi direktor podjetja Breza commerce iz Todraža, združenje povezuje podjetja z dejavnostjo proizvodnje žaganega lesa ter drugih lesnih polizdelkov in končnih izdelkov ter podjetja, ki trgujejo z žaganim lesom in lesnimi izdelki. »Povezali smo se predvsem zato, da bi čim več lesa predelali v Sloveniji. Naša lesno-predelovalna industrija, ki je po dobrih dveh desetletjih ponovno v vzponu, jo zmore in zna predelati sama,« je dejal Oblak in dodal: »Nihče od naših članov ni ostanek nekdanjega gigantskega sistema. Vsi imamo zdrave kmečke korenine – z dejavnostjo smo začeli pod kozolci in jo nadaljujemo v obratih, ki v nekaterih primerih ustvarjajo mnogo višjo dodano vrednost, kot jo tako opevane megažage za našo severno mejo.«