Katjine ulice sveta

V avli Gimnazije Franceta Prešerna se z razstavo ulične fotografije predstavlja nekdanja dijakinja Katja Bidovec. V pogovoru je razkrila svojo strast do fotografiranja in spoznavanja drugih dežel in kultur.

Kranj – Na Gimnaziji Franceta Prešerna v svojo sredino radi povabijo nekdanje dijake, ki so se kasneje izobraževali na umetniškem področju in so s svojim delovanjem prepoznavni doma in širše. Ena takih je tudi mlada prodorna fotografinja Katja Bidovec, svetovna popotnica in predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na vprašanje, zakaj fotografija, je pred tednom na odprtju razstave in v kratkem pogovoru, ki sta ga pripravili dijakinji Anja in Sabina, odgovorila: »Ambiciozno bi bilo reči, da s fotografijo poskušam ozaveščati. Je pa moja želja, da bi se ljudje ob njih za trenutek ustavili, ker bi jim pogled nanje dal razmišljati.« V dijaških letih je bila njena osrednja obšolska dejavnost igranje košarke, fotografija pa jo je zasvojila med študijem. Odtlej je ta hkrati tudi njena velika strast.

Katja Bidovec je popotnica in na fotografije beleži druge svetove, druge kulture. V zadnjih letih je fotografirala na Kubi, Šrilanki, v Iranu, Indiji, Namibiji, Etiopiji, v begunskih taboriščih Zahodne Sahare … »Ko smo mladi, je pomembno, da potujemo. Pa ne na Pag v Zrče ali na Ibizo – in tudi ni nujno, da v Afganistan. Potujte v druge kraje in spoznavajte življenje in kulturo tamkajšnjih ljudi,« je zbranim dijakom na srce položila Bidovčeva, ki se v avli šole tokrat predstavlja z izborom dvanajstih del svoje ulične fotografije, ki jo zadnja leta še posebno navdušuje. Povedala je, da se najraje sprehodi po ulici in išče motive in predvsem prave trenutke, ko pritisne na sprožilec fotoaparata. »Prav ujeti pravi trenutek me še posebej privlači. Če ga zamudiš, se nikoli več ne ponovi. Seveda pa iskanje motiva od fotografa zahteva veliko premišljenega dela, še preden se postavi na ulico,« odgovarja Katja; da ji je pod kožo zlezlo odkrivanje sveta zakritih muslimanskih žensk. To je svet, ki je za moške zaprt, nedostopen. »V Jemnu priteče do mene fantič z rožo. Ko sem vprašala spremljevalca, kaj to pomeni, mi je pojasnil, da je to znak, da me ženske vabijo v svoje prostore. Odzvala sem se in potem so me ''špricale'' z različnimi vonjavami in parfumi. Taka je pač njihova dobrodošlica,« pripoveduje sogovornica in na vprašanje, ali znamo razumeti drugačnost, dodala, da je to sicer odvisno od posameznika. Njej so potovanja tudi v tem smislu odprla oči, zato se prilagodi okolju, kamor pride. V arabskem svetu se na primer pokrije z ruto.

V nadaljevanju je spregovorila tudi o projektu Izginjajoče kulture, v katerem sta s partnerjem in fotografom Arnejem Hodaličem v Etiopiji, Namibiji, Indiji … portretirala posameznike obeh spolov, različnih generacij in statusov – ljudstev, katerih kultura v sodobnem globalnem svetu počasi izginja, kar potrjujejo tudi številni antropologi. Ob tem smo si ogledali tudi kratek film, kakšno je delo na terenu s prenosnim fotostudiom. Kako se sporazumevata z ljudmi, jih pripravljata za fotografiranje, da so ti čim bolj naravni, in podobno … V glasbenem programu so nastopili dijaki – harfist Jernej Mišić ter pevca, četrtošolca Ana Skumvač in Jernej Šmid. Fotografinjo je z željo, da se na svojo nekdanjo šolo še vrne, pozdravila in razstavo odprla ravnateljica Mirjam Bizjak.