Sodelovanje in povezovanje

Slovenija je razdrobljena na 212 občin, vsaka ima šolo (vsaj podružnično), zdravstveni dom ali postajo z lekarno, knjižnico, cerkev, gostilno, včasih so imele tudi poštne poslovalnice, a tu je že vmes posegel trg s svojimi zakonitostmi. Občine naj bi bile vsaj za silo samozadostne in bi svojim občanom zagotavljale najnujnejši standard. Škoda, ker sočasno z njimi niso nastale tudi pokrajine, je zadnjič na pogovornem večeru v Preddvoru dejal eden od prvih županov sedanjih majhnih občin. Tako bi bilo za vse lažje, saj bi bile na pokrajinski ravni lahko združene naloge in storitve, ki jih občine ne morejo zagotavljati same. Vsaka občina ne more imeti denimo srednje šole ali doma starostnikov, težko sama zgradi čistilno napravo, dve ali tri skupaj pa bi nemara že zmogle takšen naložbeni zalogaj.

Ravno urejanje komunalne infrastrukture je področje, ki ga je v preteklih letih izdatno pomagala uresničevati Evropska unija. Tako je denimo sofinancirala projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju porečja Sore, kjer so občine na Škofjeloškem prišle do urejene kanalizacije in čistilne naprave. Podprla je tudi projekt Gorki, ki so ga v preteklosti izvajali na Gorenjskem in je v več občinah pripomogel k urejeni komunalni infrastrukturi. Znatni del denarja je k projektom, ki so jih prijavile povezane občine v sodelovanju z državo, primaknil evropski kohezijski sklad. Te misli so se mi pletle po glavi, ko sem minuli teden prisostvovala odprtju novo zgrajene čistilne naprave v Trbojah. Naložba, ki se je je lani lotila Občina Šenčur in se bila zanjo pripravljena tudi zadolžiti, je pravzaprav dediščina preteklega projekta Gorki, v katerem naj bi skupaj sodelovale občine Šenčur, Kranj in Medvode. Toda slednja je od projekta pred sedmimi leti enostransko odstopila, zaradi česar sta jo preostali občini tožili. Sodni spor se je lani, ko so se v vseh treh občinah zamenjali občinski vrhovi, razpletel s poravnavo. Zaupanje se je ponovno začelo vzpostavljati in preden je bila investicija končana, je k njej s pogodbo pristopila sosednja mestna občina in prevzela del stroškov gradnje z namero, da v prihodnosti na napravo priključi dve bližnji naselji. Poravnava je že eden od korakov k sodelovanju, sta ob odprtju poudarila šenčurski in kranjski župan, ki se v projektu nadejata tudi sodelovanja iz Medvod, kjer so bližnja naselja prav tako še brez urejenega odvajanja in čiščenja fekalij. Sodelovanje in povezovanje se obrestujeta, ne le z zmanjševanjem skupnih stroškov, temveč se še vedno obeta tudi finančna injekcija iz Evrope, čeprav so napovedali, da v novi finančni perspektivi ta ne bo več sofinancirala takšnih projektov.