Pogled tudi pod gladino

Slovenci smo upravičeno ponosni na svojo lepo deželo s čisto in ohranjeno naravo, kar nam je pred nedavnim priznala celo Organizacija združenih narodov, ki nam je podelila naziv najbolj trajnostno usmerjene in najčistejše države na svetu. Komisija Združenih narodov je države ocenjevala po sto različnih kriterijih, pri čemer se je Slovenija najbolje odrezala kar v 96 kriterijih in je tako po mednarodnih merilih Green Destinations oziroma Zelene destinacije kot prva država postala zelena destinacija sveta. A to še ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah, ampak bo treba tudi v prihodnje vložiti ogromno truda, da bo naša dežela ostala urejena, zelena in čista.

Velik izziv med drugim postaja množični turizem, ki ima ob večjem zaslužku tudi negativne plati, med drugim vse večji pritisk na naravno okolje. To že občutijo na Bledu, saj je ena najprepoznavnejših podob naše dežele zagotovo Blejsko jezero s svojim otočkom. Vsako leto ga obišče več turistov, ki prihajajo iz različnih kulturnih območij in z različnimi navadami. In ni nujno, da so te v skladu z našimi. Znana je zgodba pletnarja iz letošnjega poletja, ki je opazil, da je eden od gostov na pletni prazno vrečko čipsa odvrgel kar v vodo. To je pletnarja tako razjezilo, da je pletno, polno turistov, obrnil in se vrnil po vrečko. To je zagotovo eden od primerov dobre prakse pri ozaveščanju tudi turistov, kako je treba ravnati z našo naravo.

Včasih pa je na prvi pogled vse videti tako zelo idilično, da kar pozabimo, da se pod površino lahko skriva marsikaj. To je ob svojem nedeljskem obisku na Bledu ugotavljal tudi novi okoljski minister Jure Leben, ki pravi, da si ne želi deliti nasvetov iz tople pisarne, zato se je brez oklevanja potopil v Blejsko jezero, ki je imelo v nedeljo zgolj osem stopinj. Tako se je lahko tudi na lastne oči prepričal, da nas pri zmanjševanju odpadkov, ki jih na površini že zelo učinkovito zbiramo, čaka še kar nekaj dela pod gladino. Kar v prenesenem pomenu lahko velja tudi za kupe odpadne embalaže, ki se nam kopiči po dvoriščih komunalnih podjetij.

Na Bledu bodo po novem odpadke iz jezera pobirali tudi s pomočjo robota, kar pa žal spet ostaja zgolj na površini. Po besedah Špele Remec Rekar iz republiške agencije za okolje, ki sicer podpira vsa prizadevanja za čistejše jezero, gre pri čistilnem robotu zgolj za ljubko »igračo« in močno dvomi o njeni učinkovitosti pri zmanjševanju onesnaženja jezera. Ocena stanja Blejskega jezera namreč zadnjih nekaj let ves čas niha med zmernim in dobrim, a se boji, da bodo prav vse večji pritiski na jezero tehtnico v prihodnje brez nekaterih nujnih ukrepov povsem prevesili na zmerno.