Pritiski na jezero se stopnjujejo

Ekološko stanje Blejskega jezera bodo spremljali tudi z novo metodo metagenomske analize DNA.

Bled – Ekološko stanje Blejskega jezera že nekaj časa niha med zmernim in dobrim in tako še vedno ne dosega okoljskih ciljev vodne direktive, pojasnjuje Špela Remec Rekar iz republiške agencije za okolje. Prelomnico v spremljanju stanja zdaj po njenih besedah predstavljajo analize, ki jih bodo opravljali na genetski osnovi, s katerimi bodo lahko podali še natančnejšo oceno stanja.

Limnološke raziskave bodo tako v prihodnjih dveh letih v okviru projekta Eco-AlpsWater opravljali tako po dosedanji standardni metodi kot novi metagenomski analizi DNA. Omenjeni projekt je po besedah Špele Remec Rekar v prvi vrsti namenjen primerjavi in nadgradnji tradicionalnih načinov vrednotenja ekološkega stanja v jezerih in vodotokih za biološka elementa pritrjenih alg in planktonskih alg, ki se izvajajo v okviru rednega dela na agenciji, z novodobnimi genetskimi pristopi, za katere predvidevajo, da bodo v prihodnosti lahko nadgradili oziroma morda celo nadomestili zamudne in taksonomsko manj precizne tradicionalne metode. »Genetski pristop vrednotenja ekološkega stanja v primerjavi s tradicionalnim taksonomskim pristopom pomeni večjo natančnost in zanesljivost pri določanju ekološkega stanja, poleg tega pa tudi poenostavitev vzorčenja in analiz, kar pomeni prihranek tako pri času kot denarju.« Na Blejskem jezeru, ki je eno izmed pilotnih območij, bodo z omenjenimi analizami začeli januarja prihodnje leto.

Pritiski na jezero se po besedah Špele Remec Rekar v zadnjem obdobju tako stopnjujejo, da bi se lahko stanje jezera, ki ta čas niha med zmernim in dobrim, prevesilo na zmerno ekološko stanje. Zato je treba razmisliti o smiselnih ukrepih za zmanjšanje pritiskov na jezero, opozarja. »Marsikaj bi lahko rešili že z majhnimi ukrepi, kot je stoodstotna pokritost občine s kanalizacijo, ki je zdaj po podatkih občine 95-odstotna, zmanjšanje prometa ob jezeru, še večji doprinos pa bi pomenila prepoved vsakršnega krmljenja rib in perjadi ob Blejskem jezeru, tudi krapov,« je pojasnila Špela Remec Rekar.