Sporazum in protest
Sindikati javnega sektorja so ta teden z vlado podpisali stavkovni sporazum in dogovor o višjih plačah, sindikati zasebnega sektorja pa so višje plače zahtevali na protestu pred gospodarsko zbornico.
Dve občini še brez županov
Za nami je drugi krog lokalnih volitev, v katerem se je odločalo o novih županih v tistih 56 slovenskih občinah, v katerih v prvem krogu ni padla končna odločitev. A tudi tokrat še ni povsod odločeno, saj se zatika v mestni občini Koper in občini Šmarješke Toplice. Posebej zanimivo je bilo v Šmarjeških Toplicah, kjer sta dosedanja županja Bernardka Krnc in njen izzivalec Marjan Hribar prejela enako število glasov – 1016, kar pomeni, da bi novega župana – prvič v samostojni Sloveniji – določili z žrebom. No, na volilni izid sta se oba pritožila in občinska volilna komisija je pritrdila nekaterim ugovorom Hribarja, ki mu je naknadno pripisala dodaten glas z glasovnice, ki je bila sprva izločena kot neveljavna. Poleg tega je občinska volilna komisija odločila, da bodo na enem od volišč, kjer naj bi se dogajale večje nepravilnosti, volitve ponovili. Te bodo predvidoma 16. decembra. Rezultat županskih volitev prav tako še ni znan v Kopru, kjer je občinska volilna komisija včeraj odločala o morebitnem ponovnem štetju volilnih glasovnic. Takšno zahtevo je namreč zaradi več domnevnih nepravilnosti vložil dolgoletni župan Boris Popović, ki je na volitvah zbral sedem glasov manj od protikandidata Aleša Bržana. Slednji obžaluje, da se Popović ni sprijaznil z volilnim porazom.
Vlada in sindikati podpisali sporazum
Vlada in sindikati javnega sektorja so v ponedeljek podpisali stavkovne sporazume, dogovor o plačah in anekse h kolektivnim pogodbam, s čimer se je vlada izognila tudi decembrskemu stavkovnemu valu. Vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev bodo pridobili najmanj en plačni razred, nekaterim pa se bodo plače izboljšale za dva, tri ali štiri plačne razrede. Višji bodo tudi dodatki za nedeljsko, nočno in praznično delo ter za deljen delovni čas. Poleg jubilejne nagrade za trideset let se uvaja tudi jubilejna nagrada za štirideset let v enaki višini, višja bo odpravnina ob upokojitvi. Zaposleni z minimalno ali nižjo plačo bodo decembra prejeli tudi 200 evrov bruto poračuna za višji regres. Dogovorjeni dvigi plač, dodatkov in ostalih pravic so skupno ocenjeni na približno 308 milijonov evrov, predvidoma pa bodo uveljavljeni postopoma v prihodnjih dveh letih. Predsednik vlade Marjan Šarec je pred podpisom sporazumov poudaril, da je izpogajano največ, kar je možno, saj stanje v proračunu več ne dovoljuje. Vodja koordinacije stavkovnih odborov skupine sindikatov Jakob Počivavšek pa je ocenil, da gre za dober zaključek tega kroga pogajanj, vendar njihovo delo s tem zagotovo še ni opravljeno. Nekatere sindikaliste sicer skrbi, ali bo vlada zagotovila sredstva za realizacijo dogovorjenega, čeprav minister za javno upravo Rudi Medved zagotavlja, da je vlada za obdobje 2019–2021, za katerega dogovor velja, sredstva zagotovila. K podpisu niso pristopili sindikati policistov, vojakov in delavcev v pravosodju.
Protest pred gospodarsko zbornico
V sredo je pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani potekal protestni shod, ki sta ga organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. Na njem so delodajalce pozvali k zvišanju vseh plač, ne le minimalnih, zahtevali pa so tudi intenzivna pogajanja za nove kolektivne pogodbe. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je namreč napovedala, da bodo v primeru odpovedi kolektivnih pogodb stavkali. »Dovolj je humanitarnih akcij za otroke, dovolj je nizkih pokojnin. Zahtevamo plače, ki bodo omogočale normalno življenje,« je dejala. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je poudaril, da gospodarstveniki visoke rasti ne delijo z zaposlenimi, čeprav uspeh doživljajo prav na račun delavcev in davkoplačevalcev. Po shodu so se predstavniki sindikatov sestali s predsednikom GZS Boštjanom Gorjupom in generalno direktorico GZS Sonjo Šmuc. Gorjup je po srečanju povedal, da so se zavzeli za dogovor o socialnem sporazumu, v katerem bi med drugim opredelili, kakšno bo gibanje plač glede na gibanje dodane vrednosti.
Pahor na podnebni konferenci
Podnebne konference v poljskih Katovicah se je ta teden udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je v govoru poudaril, da pariški podnebni sporazum ni samo pogodba, ampak predstavlja višjo zvestobo planetu, ki je nad zvestobo posameznim narodom in državam. Uveljavitev sporazuma po njegovih besedah vodi v svet, v katerem bosta prevladovali solidarnost in podnebna pravičnost.