Na literarno-glasbenem večeru v Jesharni: (z leve) Agata Trojar, Barbara Demšar, Agata Pavlovec, v ozadju pa glasbenika Vid Sark in Boštjan Soklič / Foto: Tina Dokl

Cvrči tudi z zgoščenke

V knjigi z naslovom Cvrčanje nad mestom se pesmi Agate Trojar srečajo z deli slikark Agate Pavlovec in Barbare Demšar. Pred dnevi so na večeru poezije v Jesharni predstavili še zgoščenko, na kateri pesmi bereta avtorica in igralec Igor Žužek, glasbeno podlago pa je pripravil Boštjan Soklič s skupino Tantadruj.

Škofja Loka – Najnovejša pesniška zbirka Agate Trojar, ki je izšla jeseni, je pravzaprav triptih – skupinsko delo treh prijateljic – saj se poleg pesmi v knjigi naužijemo tudi reprodukcij likovnih del akademske slikarske Agate Pavlovec in slikarke Barbare Demšar. Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je v svojih študentskih letih izdala zbirko Jagode, je Cvrčanje nad mestom peta zbirka Trojarjeve. »Po ponatisu moje zadnje zbirke leta 2015 sem že pisala ljubezenski cikel in s Pavlovčevo sva razmišljali o skupni knjigi, v kateri bova ustvarjali neodvisno ena od druge, edino vodilo bo osnovna tema – ljubezen. K skupnemu projektu je s svojimi slikami pristopila še Barbara Demšar, ki je knjigo tudi oblikovala,« pojasnjuje pesnica, soimenjakinja slikarka Pavlovčeva pa dodaja: »Ideja za skupno knjigo je čudovita, saj sodelujemo tri ženske, ki smo med seboj povezane, smo si blizu in iz nas veje neka podobna energija.« Slike za zbirko je izbrala iz dveh svojih ciklov, saj je želela, da se na neki način prilegajo prijateljičini poeziji. Da ji je Agatina poezija še bližja, kadar jo posluša, je še dodala.

Kakšne vrste cvrčanje sliši Barbara Demšar? »Slišim cvrčanje ljubezni do narave in življenja, obe mi vsak dan znova dajeta inspiracijo in ustvarjalno moč. Sama v knjigi predstavljam slike iz zadnjih nekaj let, vsaka izmed njih pa v sebi skriva določene občutke, kot na primer Agatine pesmi,« pove Demšarjeva. Soavtorice so se odločile, da v knjigi vsaka svojo umetnost predstavi v posameznih sklopih. Demšarjeva doda, da prvič sodeluje v takem knjižnem projektu in je v celoti zadovoljna z njim.

Kot rečeno je pesniška zbirka dobila nadgradnjo še v zvočnem posnetku na zgoščenki, ki je izšla v prednovoletnem času in so jo predstavili v lokalu Jesharna, ki ga vodi eden soustvarjalcev kulturnega dogajanja v mestu in član ansambla Loškega odra Bojan Trampuš. Zgoščenko so predstavili v enem izmed prednovoletnih večerov. Tako kot na posnetku sta ob branju poezije za zvočno kuliso poskrbela kitarist Boštjan Soklič in flavtist Vid Sark, pesmi pa je poleg avtorice bral tudi igralec Igor Žužek. »Agatino poezijo obožujem, ker se izjemno rada igra z besedami. Pri tem pa se ne zadovolji zgolj s spletom besed, ki ji pridejo na misel, ampak poskrbi, da so določene besede na točno določenem mestu, da poezija zazveni,« o poeziji razmišlja Igor Žužek, da kot moški težko bere poezijo, ki je pisana v ženski obliki, zato sta si tako v posnetku kot na večeru poezije branje z Agato razdelila. »Prvič sem poezijo bral za zvočni posnetek, pri čemer sem vesel, da sem lahko pesmi ponavljal, dokler se mi ni zdelo, da je to najboljši približek tistega, kar pesnica s posamezno pesmijo želi povedati.«

Na zgoščenki je poleg pesmi tudi nekaj avtorskih skladb Boštjana Sokliča: »Na zgoščenki je recitativ podložen z dvema instrumentaloma, ki sva jih pripravila z Vidom Sarkom in sledijo atmosferi poezije. Med posamezne sklope smo dodali še nekaj mojih songov,« o sodelovanju razmišlja Boštjan Soklič: »Izkušnja takega sodelovanja je zelo dragocena, saj smo se zbrali ustvarjalci z različnih področij. Lahko rečem, da smo se kljub različnosti medija posameznega ustvarjalca, odlično ujeli.« Soklič, sicer umetnostni zgodovinar in kustos Loškega muzeja, je za knjigo pripravil tudi besedili o obeh slikarkah in njunih delih.