Konec tedna le nekaj snega

Dolgo pričakovano zimsko vzdušje in nekaj več snega lahko pričakujemo že ta konec tedna. Na agenciji za okolje (Arso) pojasnjujejo, zakaj nam narava do zdaj še ni pobelila bregov.

Kranj – V minulih tednih smo spremljali novice iz Avstrije, Nemčije in balkanskih držav, od koder so poročali o obilnih snežnih padavinah, ob pogledu skozi domače okno pa o snegu ni bilo skoraj nikakršnih sledi. Verjetno se je marsikdo spraševal, zakaj je okoli nas snežilo, pri nas pa so vladale skoraj pomladne razmere. Na agenciji za okolje so nam pojasnili, da v zadnjih tednih nad zahodno Evropo vztraja obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Britanskim otočjem. Na njegovem vzhodnem obrobju prek Severnega morja proti Alpam in srednji Evropi s severnimi do severozahodnimi višinskimi vetrovi priteka hladen in vlažen polarni zrak. Občasno nad južnim Balkanom in osrednjim Sredozemljem nastanejo tudi ciklonska območja. Ob takšni vremenski situaciji se mora zrak preko Alp dvigati, zato sneži na severni strani Alp in tudi v njihovem osrednjem delu. Na južni strani Alp, kamor poleg Slovenije sodijo tudi italijanski Dolomiti in večji del avstrijske Koroške, pa se zrak spušča in zato segreva, s tem pa suši in pogojev za nastanek padavin ni. Šele južno od nas, ko se mora zrak v severnem toku znova dvigati na goratih območjih Balkana, se sneženje znova pojavi, še dodatno pa ga okrepijo nastali cikloni.

Prav zato se nam večkrat dozdeva, da povsod okrog nas sneži, pri nas pa ne. Brane Gregorčič iz Arsa pravi, da to ne drži povsem. Na južni strani Alp po navadi sneži ob jugozahodnih višinskih vetrovih in ob hkratnem nastanku ciklona nad severnim delom Sredozemlja (Genovski zaliv, severni Jadran). V tej zimi takšne situacije res še ni bilo, a to se bo predvidoma spremenilo že ob tem koncu tedna, ko se bo težišče padavin predvidoma s severne preselilo na južno stran Alp. Zdaj torej lahko pričakujemo kakšno pošiljko snega.