Pogled na Shakespearjevo gledališče Globe med vožnjo po reki Temzi.

Po poteh znamenitih Angležev

Decembrski skok v London (3)

Velemesto London ima kar štirikrat toliko prebivalcev kot Slovenija. Več kot osem milijonov ljudi je naseljenih na tisoč petsto kvadratnih metrih londonskega območja. Vprašanje pa je, koliko je tistih pristnih Angležev, oranžnolasih, blede polti, elegantne drže in strastne pripadnosti angleški monarhiji.

Tudi Slovenci zelo radi poiščemo svoje mesto pod soncem v angleški prestolnici, kar za ljudi širokega uma in duha sploh ni presenetljivo, saj London dejansko nudi vse. Je eno najpomembnejših poslovnih, kulturnih, političnih izobraževalnih in modnih središč na svetu, katerega zgodovina sega v rimske čase. Ustanovljeno je bilo kot Londinium, središče rimske province Britanije, in je pozneje postal glavno mesto Britanskega imperija. V mestu je leta 1666 divjal ogromen požar, ki je uničil večino mestnega središča. Ponovna izgradnja mesta je trajala okoli deset let in na začetku 18. stoletja je bil London že največje mesto na svetu.

V Londonu so živeli in delovali ali so z njim povezani ljudje oziroma junaki, katerih imena pozna ves svet. Če izvzamemo pripadnike kraljeve družine, bi na prva tri mesta lahko postavili Williama Shakespeara, Sherlocka Holmesa in Jacka Razparača.

Videli smo izjemne dosežke prvega, začutili vpliv drugega in krutost tretjega.

Utrip angleškega dramatika iz 16. stoletja, ki je v Hamletova usta položil besede »biti ali ne biti«, Williama Shakespeara, je moč občutiti v repliki gledališča Globe, ki stoji ob reki Temzi. V gledališču, ki je postalo najznamenitejše angleško gledališče v elizabetinski dobi, je danes muzej, v poletnem času pa v njem uprizarjajo slovite predstave. Genialnost in boemski, nekoliko raztreseni stil življenja izmišljenega detektiva Sherlocka Holmesa iz pozne viktorijanske dobe, ki ga je ustvaril škotski pisatelj in zdravnik Arthur Conan Doyle, doživiš kar v Holmesovem stanovanju. Stoji se na znamenitem naslovu 221b Baker Street, kjer je danes muzej. Po najbolj strašljivih in temačnih predelih Londona pa nas je popeljal Jack Razparač, ki je London leta 1888 podvrgel vladanju terorja. Jack Razparač je psevdonim, ki ga je medijska javnost nadela neznanemu serijskemu morilcu, ki je na grozovit način umoril vsaj pet žensk v obubožanem londonskem okrožju Whitechapel v vzhodnem delu Londona. Zalezoval je londonske prostitutke in jih nato na krut način umoril. Organiziran je voden ogled po poteh Jacka Razparača, na katerem obiščete lokacije, kjer so bile umorjene prijateljice noči, med njimi pa je tudi sloviti Whitechapel's Bells Pub.

To so le trije angleški posebneži, a o Londonu in njegovih ljudeh, arhitekturnih presežkih, muzejih, galerijah, trgih, parkih, cerkvah in palačah bi lahko pisali še in še. Naš novoletni izlet v angleško prestolnico je res trajal le štiri dni, a v 96 urah smo občutili vsaj kanček tiste brezmejne veličine mesta, ki ne samo prevzame, temveč popolnoma osvoji. In ko smo ponovno stopili na slovenska tla, smo za trenutek obstali: kje je angleška vljudnost, angleška gracioznost, angleške stavbe, ki se dotikajo neba, mogočnost angleškega kulturnega in umetniškega naboja, so kje angleški ljudje, ki si drznejo izstopati in biti drugačni? London in Slovenija, Angleži in Slovenc – nas je sploh moč primerjati?

(Konec)