Zgodba o usnjarstvu

Na zadnjem izletu z Gorenjskim glasom smo se najprej ustavili v Kamniku, kjer smo se sprehodili skozi mestno jedro, popili kavo in izvedeli marsikaj zanimivega o kamniški Veroniki. Potem smo pot nadaljevali v Topolšico. Prisluhnili pa smo tudi zanimivi zgodbi o usnjarstvu na Slovenskem.

Tokratni izlet je bil res morda v prvi vrsti namenjen kopanju v Termah Topolšica, vseeno pa smo pred tem uživali v prebujajočem se jutru mesta Kamnik. Ustavili smo se tudi v kavarni Veronika, kjer smo popili kavo. Nekateri pa se nismo mogli upreti »nasmejani« vitrini svežih sladic in smo si poleg kave privoščili še kos torte.

O skopuški kamniški Veroniki smo več izvedeli že v avtobusu na poti do Kamnika. Sicer naj bi obstajalo več zgodb o bogati Veroniki, domnevam pa, da se verjetno vse zaključijo na podoben način: Veroniki ni bilo mar, od svojih zlatnikov se ni želela ločiti, prosilce za denarno pomoč ali vbogajme je odgnala, rekoč celo, da se raje spremeni v kačo, kot da bi kaj prispevala. In nebo jo je uslišalo: spremenila se je v pol žensko, pol kačo. Menda še danes prevzetna zakleta grofična pod Malim gradom varuje zlatnike in čaka svojega rešitelja.

Sledilo je nekaj smeha ob razmišljanju, ali je kakšen pogumen potnik, ki bi se morda podal pod Mali grad in pogledal, ali legenda drži. A med sprehodom po Kamniku smo vseeno pogledovali čez ramo in okoli sebe, če bi kamniško Veroniko lahko kje videli ...

Naša pot se je potem nadaljevala proti Štajerski, čez prelaz Kozjak v smeri Šoštanja, kjer so nas pozdravili veliki dimniki termoelektrarne, do Term Topolšica.

Po kopanju je prijalo kosilo, za konec pa smo obiskali še Muzeja usnjarstva na Slovenskem Šoštanj. S krajšim filmom smo osvežili zgodbo usnjarstva na Slovenskem, muzej pa nam je približal tudi zgodovinsko plat. Ogledali smo si zbirko Usnjarski stroji, v muzeju pa poleg stalnih gostijo tudi občasne razstave, ki so vezane na usnjarstvo ali Šaleško dolino.

Usnjarstvo je bilo na Slovenskem v preteklosti pomembna obrt. Z razvojem industrializacije je prerasla v industrijo in v dvajsetem stoletju predstavljala pomembno panogo gospodarstva. Zaradi krize usnjarstva pa je v drugi polovici dvajsetega stoletja večina usnjarskih industrijskih obratov propadla. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju je nastal zaradi potrebe po ohranjanju kulturne in tehniške dediščine nekdanje Tovarne usnja Šoštanj. Prostore je dobil v preurejenih nekdanjih tovarniških kopalnicah, nosi pa letnico 2009.