Ob bok najuspešnejšim
Občina Šenčur praznuje 23. aprila, na dan, ko goduje njihov farni zavetnik sveti Jurij. Na osrednjem dogodku – slavnostni akademiji ob občinskem prazniku – so podelili občinska priznanja in plakete.
Šenčur – »V občini Šenčur razvijamo skupnost, v kateri bodo naši otroci ostajali in ne bežali iz nje, kjer bodo živeli in ne životarili, kjer bodo ustvarjali in ne zgolj kritizirali. Tu je prostor, kjer lahko vidimo svoje korenine, tradicijo, kulturo, svojo vero, upe ter možnost lepega življenja,« je v osrednjem govoru slavnostne akademije ob občinskem prazniku dejal šenčurski župan Ciril Kozjek in dodal: »Koliko je vredna naša občina? Toliko, kot zanjo storimo sami. Sami jo oblikujemo in sami moramo drug drugemu kazati smer in pot naprej. Tu ni pomemben posameznik, ampak skupnost, mi vsi.« Predstavil je še nadaljnje smernice razvoja, napredek in številne pridobitve, ki so občino Šenčur po njegovem mnenju postavili ob bok najuspešnejšim občinam v državi.
Župan je podelil tudi občinska priznanja za leto 2019. Prejelo jih je pet izjemnih posameznikov, ki so z dolgoletnim delom in pripadnostjo šenčurski občini prispevali k njenemu razvoju. Darja Knific je za pripadnost gasilski organizaciji v domačem PGD Prebačevo - Hrastje in Gasilski zvezi Kokra prejela bronasto plaketo Občine Šenčur. Za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prav tako bronasto plaketo prejela Slavka Weisseisen. Jožef Rekar je bil za prostovoljno delo in večdesetletno članstvo v PGD Trboje, šenčurski lovski družini in mnogih drugih društvih nagrajen s srebrno plaketo. Prejemnica zlate plakete Staša Pavlič se kot prostovoljka že štiri desetletja izkazuje na številnih področjih – športnem, kulturnem, krajevnem in občinskem. Posebno spominsko priznanje župana Občine Šenčur pa je prejel Mitja Rakar, ki je s svojim delom temeljni oblikovalec šestdesetletnega razvoja športa v Šenčurju.
Rdeča nit letošnjega kulturnega programa šenčurske slavnostne akademije je bilo medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje. Člani Kulturnega društva Osnovne šole Šenčur so v besedi, plesu in petju pokazali, da pestrost generacij v šenčursko okolje in družbo vnaša širino, strpnost do drugačnosti in odprtost, obenem pa tudi uči sobivanja in sodelovanja.