V Infocentru Triglavska roža na Bledu so pripravili osrednjo slovesnost ob stoletnici čebelarske družine Bled.

Sodelovanje prineslo napredek

Blejski čebelarji, ki letos praznujejo stoto obletnico ustanovitve Čebelarske družine Bled, so se minuli teden zbrali na osrednji slovesnosti v Infocentru Triglavska roža na Bledu, kjer so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo fotografij s čebelarskimi motivi.

Bled – Čebelarsko družino Bled so na pobudo učitelja Leopolda Beblerja ustanovili marca 1919. Ustanovni občni zbor je bil v vili Savica na Rečici, deset let kasneje pa je društvo združevalo 16 članov, ki so imeli 91 panjev, 29 kranjičev in 16 nemških panjev. Čebelarsko društvo Bled - Gorje je tako danes po besedah predsednika slovenske čebelarske zveze Boštjana Noča eno najstarejših čebelarskih društev v Sloveniji. »Blejski čebelarji so že zgodaj spoznali, da je samo v sodelovanju pot do napredka,« je poudaril in dodal, da je v slogi tudi moč in tako na pobudo slovenskih čebelarjev praznujemo tudi svetovni dan čebel, s čimer so dodali še en kamenček k večji prepoznavnosti Slovenije in čebelarstva. »Čebela je zagotovo eden najbolj prepoznavnih znakov Slovenije.«

Letos tako mineva sto let, »kar je za blejske čebelarje nastopila blejska pomlad,« kot se je ob jubileju izrazil sedanji predsednik Čebelarskega društva Bled - Gorje Lovro Legat. Danes društvo deluje na območju dveh občin, skupaj na 78 kvadratnih kilometrih. Društvo šteje 65 članov, ki gospodarijo z okrog devetsto panji različnih oblik. »Čebelarji smo posebneži, vsak ima poseben način dela s čebelami. Prav vsak pa svojim ljubljenkam želi le najboljše,« je poudaril Legat in pojasnil, da se ta čas že pripravljajo na pašo v maju. Čebele se trudijo približati tudi mladim. Na Podružnični šoli Ribno tako deluje čebelarski krožek, čebelarske delavnice pripravljajo tudi v Osnovni šoli Bled in v vrtcu na Bohinjski Beli. Od lani skupaj z Občino Bled sodelujejo tudi v evropskem projektu BeeAware, v okviru katerega se alpske občine povezujejo pri zaščiti čebel. »V alpskih občinah se zavedamo pomena čebel, saj če ne bo čebel, počasi ne bo tudi nič drugega,« je ob tem poudaril blejski župan Janez Fajfar, ki si želi, da bi blejski čebelarji še naprej tako uspešno kot doslej svoje znanje prenašali na mlajše rodove. »Le tako bomo ohranili naravo, brez katere tudi človeka ne bo.«

Med zanimivostmi iz zgodovine blejske čebelarske družine so med drugim poudarili, da je leta 1937 na Bledu čebelaril tudi hotelir Kenda oziroma je zanj to počel njegov vrtnar. Po drugi svetovni vojni se je čebelarstvo znova začelo postavljati na noge s pomočjo ljubljanske zadruge. Leta 1953 so tako postavili čebelnjak na Pokljuki, leta 1955 so kupili matice, leta 1957 pa je padel rekord – na Rčitnem so natehtali 4,8 kilograma medu v enem dnevu. Leta 1963 so se izšolali čebelarski pregledniki, vzredili so nove plemenske matice. Leta 1977 je družina imela 39 članov in 399 družin. Z lokalno samoupravo je nastala današnja organiziranost v obliki društva, ki združuje blejske in gorjanske čebelarje.