Na Štalci so pohodniki našli tudi različne primerke žlindre.

Po sledeh železarske naselbine

Muzejsko društvo Železniki je pripravilo prvi voden ogled arheološkega najdišča Štalca.

V Muzejskem društvu Železniki si želijo, da bi pot sčasoma tudi označili in opremili z opisi zanimivih lokacij.

Železniki – »Toliko zanimivega in tako blizu,« je po ogledu arheološkega najdišča na Štalci ugotavljal eden od pohodnikov, ki so se minulo soboto odpravili na 640 metrov visok hrib nad Češnjico. Ogled je vodil član Muzejskega društva Železniki Andrej Bogataj, ki je skupaj z bratom Francijem Bogatajem še posebej zaslužen za raziskovanje nekdanjega življenja in železarstva na Štalci. Leta 2011 sta na vrhu Štalce odkrila lepo ohranjene fragmente keramike, ki so jo arheologi umestili v halštatsko dobo. Leta 2015 so izvedli še sondiranje, pri katerem so prav tako našli ostanke keramike pa tudi žlindro, utež in zoglenele tramove. Datumska analiza tramov je pokazala na starost med 400 in 600 let pred našim štetjem, kar je potrdilo predvidevanja, da se je železarstvo v Selški dolini dogajalo že pred 2500 leti.

Pohodniki so se na Štalco odpravili po stari kališki poti. Vmes so naredili več zanimivih postankov, med drugim ob nahajališču kremena, ki so ga železarji nekoč uporabljali kot dodatek ob taljenju železove rude, in umetno narejenem nasipu. Na tem območju jeseni v sodelovanju s Filozofsko fakulteto načrtujejo geofizikalno analizo, ki meri magnetna območja površine tal, s čimer bi lahko odkrili lokacije talilnih peči in spodbudili nadaljnje raziskave, je razložil Bogataj. Pot je udeležence vodila tudi mimo nahajališča ilovice, ki so jo uporabljali za gradnjo peči. Te skušajo graditi tudi člani muzejskega društva, ki se vse bolj uspešno lotevajo taljenja na starodaven način.

Na pobočju nekdanjega železarjenja so pohodniki spoznali različne vrste žlindre, na vrhu pa številne umetno narejene terase, ki so nekoč tvorile poselitveno območje. Bogataj je pohodnikom pokazal tudi, kje sta z bratom leta 2011 našla prvo keramiko – ob robu jame, ki jo je naredilo padlo drevo, nakar sta našla še svitke za podstavljanje posod, šobo za vpihavanje zraka v peč in sulično kopito, kar je vodilo k izkopu že omenjene sonde. Udeleženci so izvedeli še mnoge druge zanimivosti, povezane z železarsko naselbino na Štalci in tudi bližnjimi kraji. V muzejskem društvu si želijo, da bi pot sčasoma tudi označili in opremili z opisi zanimivih lokacij.