Branko Selak (desno) izroča papežu Frančišku kopijo članka o njegovem obisku januarja leta 1971 pri Golarjevih v Virmašah. V sredini je kipar Mik Simčič, avtor papeževega portreta. / Foto: osebni arhiv Branko Selak

Hotaveljčan na papeževem domu

Direktor Marmorja Hotavlje Branko Selak je izročil papežu Frančišku tudi ponatis članka o njegovem obisku v Virmašah leta 1971, ki je bil objavljen v reviji Moja Gorenjska.

Sveti Duh – Pretekli teden je Vatikan dihal tudi slovensko. V sredo so v papeževi rezidenci v Vatikanu postavili marmornati portret papeža Frančiška, ki ga je izdelal slovenski slikar in kipar Mik Simčič in stoji na dober meter visokem podstavku iz hotaveljskega marmorja. V četrtek so v vatikanskem muzeju odprli razstavo kelihov in drugih svetih posod po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tej priložnosti je bil v Vatikanu pri papežu in na odprtju razstave tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec. Prevoz papeževega portreta iz kararskega marmorja in podstavka iz hotaveljskega marmorja, ki skupaj tehtata dobro tono, so opravili delavci Marmorja s Hotavelj. Med gosti iz Slovenije, ki so bili prisotni na predaji kipa papežu v njegovih zasebnih prostorih, je bil tudi direktor Marmorja Hotavlje Branko Selak.

Branko Selak je po vrnitvi iz Vatikana povedal, da je napravil papež nanj močan, enkraten vtis. Deloval je prijazno, sproščeno, skromno, z zanj značilnim nasmehom na obrazu. Z zanimanjem je poslušal, ko mu je Selak pripovedoval, da je arhitekt Plečnik rad načrtoval uporabo znamenitega rdečega hotaveljskega marmorja.

Papež je bil presenečen: »Poglej, Andrej Golar!«

Branko Selak je ob tej priložnosti izročil papežu Frančišku ponatis članka o njegovem obisku 26. januarja leta 1971 pri Golarjevih v Virmašah, ki je bil objavljen avgusta leta 2013 v reviji Moja Gorenjska, napisala pa ga je domačinka iz Virmaš, sedanja direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Tega januarskega dne se je sedanji papež Frančišek, takrat še jezuitski pater Jorge Mario Bergoglio, ki je študiral na filozofski fakulteti v Madridu, med potjo v Rim s posebnim poslanstvom ustavil v Virmašah pri Golarjevi družini. Domačim je prinesel pismo sina Andreja, rojenega leta 1941, ki je 1. novembra leta 1957 ilegalno pri Novi Gorici prečkal mejo z Italijo. Potem se je za njim izgubila vsaka sled. Do Andrejevega sporočila, da je v Argentini. Naključje je hotelo, da je Andrej v knjižnici teološke in filozofske fakultete v San Miguelu v predmestju Buenos Airesa, v kateri je delal, spoznal sedanjega papeža, ki je bil tam glavni knjižničar. In prav pater Jorge Bergoglio, Jurij po slovensko, sedanji papež Frančišek, je odnesel Andrejevo pismo njegovim staršem v Slovenijo, po obisku pa se je zahvalil Golarjevim za prijazen sprejem in napisal veliko dobrega o Andreju. Ta je umrl leta 2001, ne da bi se kdaj vrnil v rodno vas.

Branko Selak je bil presenečen, ko je papež Frančišek ob pogledu na članek v Moji Gorenjski dejal: »Po­glej, Andrej Golar!«