V gostiščih Rateška južna
Tri rateška gostišča ponujajo meni Rateška južna, v katerem so na sodoben način interpretirane tradicionalne rateške jedi, kot so presnjak, ovčetina, štrukelj, kislo zelje, pehtranova potica, suhe tepke.
V sklopu projekta AlpFoodway je sicer nastalo pet kratkih dokumentarnih filmov o prehranski dediščini: o pridelavi in uporabi zelja v Zalem Logu, o tepkah in gorenjskem tepkovcu, o koruzi trdinki, velikonočnem »žegnu« in rateških krapih.
Rateče – V okviru projekta AlpFoodway so tri rateška gostišča (Pri Žerjavu, Vila Moj mir in UH Kavalar) oblikovala enoten tradicionalni meni Rateška južna. Osnovan je na tradicionalnih rateških jedeh, kot so presnjak, ovčetina, štrukelj, kislo zelje, pehtranova potica, suhe tepke ... A te jedi so v meniju interpretirane na sodoben način. Presnjak tako ponujajo kot kremno juho iz svežega zelja in krompirja. Glavno jed sestavljajo dušeno jagnječje stegno s pirejem iz gomolja zelene ter z ocvrtim štrukljem s kislim zeljem in skuto. V sladici pa so združili okuse suhih hrušk (rateških koc), domačih piškotov in pehtranove potice in nastala je zloženka iz suhih hrušk, domačih piškotov in skute s pehtranom.
Kot je povedal Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, ki je partnerica v projektu AlpFoodway, je meni zasnoval kuharski šef Jernej Rac v sodelovanju s kuharji iz rateških gostiln. V treh rateških gostiščih meni pripravljajo po enotnem receptu in po enotni ceni 19 evrov.
»Tradicionalno rateško kulinariko smo želeli interpretirati na inovativen, sodoben način in jo prenesti v gostinsko ponudbo,« je povedal Klinar in dodal, da so prvi odzivi zelo dobri, prve okuševalce (Rateško južno so predstavili pred kratkim v vaškem jedru Rateč) pa je najbolj navdušila sladica. Ob tem velja omeniti, da v meni niso vključeni najbolj znani rateški krapi, saj so ti že dalj časa vključeni v gostinsko ponudbo rateških gostišč.
V sklopu projekta je nastal tudi kratki dokumentarni film Rateški krapi, v katerem nastopajo domačini in pripovedujejo o tem, kako v rateških domovih še vedno pripravljajo to tradicionalno jed. Rateške gospodinje Marija Stranig, Jerca Kramar in Jerca Oman prikažejo način priprave krapov, Sonja Kavalar iz Gostišča UH pripoveduje o tem, kako se nad rateškimi krapi navdušujejo njihovi gosti, o prehranski dediščini pa v filmu govori Tina Brlogar iz Turističnega društva Rateče.
Projekt AlpFoodway je bil sicer v Ratečah zasnovan še širše, vanj so pritegnili domačine, in tako so starejši mlade gospodinje učili pripravljati tradicionalne rateške jedi, kot so krapi, peči potico (za Rateče je najbolj značilna pehtranova) in celo izdelovati koline. Sodelovali so tudi otroci, s katerimi so cvrli flancate, pekli prste in kuhali krape ter pripravljali planinsko meštico.
Zanimivi so bili tudi pogovorni večeri s starejšimi Ratečani o tem, kaj se je včasih v Ratečah jedlo, kuhalo ... Tako nastaja tudi knjiga, ki jo snujeta Klemen Klinar in Ambrož Černe, nosila bo naslov Rateška košta, izšla pa bo jeseni.